Če želite doživet svet bleščečih mineralov, potem je Rudnik Sitarjevec Litija prava izbira za poučen in nepozaben izlet za vse generacije. Da bo obisk doživet, vas po rudniku lahko popelje tudi nagajiv škrat sitarjevček, ki je igriv, hudomušen in poln vragolij. Morda vas ob ogledu rudnika s svojim obiskom preseneti mali prebivalec rudnika, netopirček Mali podkovnjak. Po dogovoru vam postrežejo tudi  s pravo rudarsko »sitarjevško mal'co«  pripravljeno na sodoben način.
Rudnik Sitarjevec Litija sodi med večja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. V njem so nekoč kopali svinčevo in živosrebrno rudo, pa tudi cinkovo, bakrovo, železovo in baritno rudo. Bogat je tudi z minerali, saj so v njem našli več kot 60 vrst mineralov ter edinstvenimi limonitnimi kapniki, ki v enem letu zrastejo do 5 cm.
Danes vas po predhodni najavi (TIC Litija) popeljejo v ta svet svetlikajočih mineralov.

Ljubitelji slovenskih filmov, ali veste, kje je Muzej slovenskih filmskih igralcev? Domuje v Divači v prenovljeni Škrateljnovi domačiji, ki je primer tradicionalne kraške arhitekture iz 17. stoletja. Muzejski kompleks je sestavljen iz treh arhitekturnih sklopov. V nekdanjem bivalnem delu, Škrateljnovi hiši, je razstava o prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, rojeni v Divači. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je zasijala na evropskem in svetovnem filmskem nebu. V nekdanji štali s senikom pa se boste srečali s slovenskimi filmskimi igralci iz celotnega obdobja slovenskega celovečernega filma – od leta 1931 naprej. Na enem mestu torej zgodba slovenskega filma z najbolj popularnimi obrazi. Pa seveda z muzealijami, vizualnim materialom in odlomki iz filmov. Nekdanji hram s skednjem je preoblikovan v multimedijsko dvorano, kjer potekajo delavnice, predavanja in projekcije filmov. Vse tri objekte povezuje veliko notranje dvorišče - borjač, kjer v poletnih mesecih predvajajo filme v letnem kinu. Otroci se lahko udeležijo poletnih ustvarjalnih tematskih delavnic, ki so namenjene osnovnošolcem, srednješolcem in tudi mlajšim, ki skozi igro spoznavajo svet filma.

Grad Haasberg, imenovan tudi dvorec Planina, se nahaja v bližini Planine pri Rakeku nad sotesko reke Unice. Čeprav razvaline gradu, ki se prvič omenja kot grad Unec leta 1295, pričajo o propadanju, je v njih mogoče slutiti, da je bil to nekoč eden najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem. Je pa preživel stari hlev čez cesto, do katerega vodijo vrata, ki so vedno odprta za obiskovalce. Za njimi je z zidovi obdano magično travnato dvorišče, kjer je urejen prireditveni prostor. Na ogled je manjša etnološka zbirka z različnimi predmeti, ki so jih našli na tej lokaciji. Poleti v "grajski štali", kot ji pravijo, prirejajo razstave, koncerte in delavnice. Oživljeni zgodovinski prostor so obiskali tudi že japonski in kitajski turisti, ki so se znašli na tem koncu Slovenije. Društvo Škratovka Haasberg je s kulturnimi prireditvami znanilec novega življenja gradu. Zato otrokom pripovedujejo različne zgodbe o dolini škratov, ki so zmeraj nagajivi.

Sledi težkega dela in življenja rudarjev, fužinarjev in drugih ljudi, ki so bili tesno povezani z nekdaj najbogatejšim nahajališčem železove rude na tem območju, je moč videti in začutiti še danes. Sprehod po Stari rudni poti na Jesenicah nas popelje v preteklost in nam predstavi delčke iz vsakdana ljudi, ki so kopali in tovorili železovo rudo na tem območju. Stara rudna pot je potekala od rudnikov v Savskih jamah, skozi vas Planina pod Golico, do zaselka Pejce in nato naprej do plavža na Stari Savi. Podoživite staro rudno pot in se z družino odpravite na izlet »v preteklost«. Ob najavljenem izletu skupine vas lahko na poti srečajo zgodovinski liki, ki vedo veliko povedati o rudarstvu in železarstvu v teh krajih.

Dolžina poti: 8.330 m
Višinska razlika: 600 m

Nad mestom Jesenice pa vam pogled pritegujejo tudi mogočne Karavanke. Na slovensko stran so položne in sončne, zato nudijo številne možnosti za slikovite pohode nad mestom. Sploh v mesecu maju, ko se poljane spremenijo v pravljično pokrajino čudovitih narcis. Največ belega, z rdeče obrobljenim soncem v sredini in prijetno dišečega cvetja raste na travnikih med vasicami Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico in Javorniški Rovt.

Stara Sava je edinstven primer tehniške dediščine, kulturni spomenik iz 16. stoletja, obenem pa prostor družabnih srečanj, kulturnega in turističnega dogajanja v mestu. To muzejsko območje je privlačno za obiskovalce vseh starosti. Na dvorišču nekdanje Korenove hiše lahko igrate na zvonove in se pomerite v igri Podkev sreče, si ogledate železarski muzej v Ruardovi graščini in delavsko stanovanje v Kasarni. Staro Savo lahko podoživite z organiziranim vodenjem, obisk pa zaključite z delavsko malico, ki vam jo postrežemo v Kolpernu, nekdanjem skladišču oglja. Odpravite se na družinski izlet z utripom življenja delavskih družin v preteklosti.

V pristni alpski hiši iz 17. stoletja etnološka zbirka na avtentičen način prikazuje življenje premožnejše kmečke družine 19. stoletja. Na ogled je za Gornjesavsko dolino značilno poslikano pohištvo - skrinje, postelja in druga notranja oprema. Na »zolu« na podstrešju ter v enem od »štiblov« pa so razstavljena kmečka orodja in orodja za opravljanje različnih domačih obrti. Spodaj je prostor za občasne razstave in soba posvečena slovenskemu pisatelju Josipu Vandotu, očetu najbolj znanega slovenskega »superjunaka«, Kekca. Obudite raziskovalca v otroku in se odpravite na nedeljski izlet na Gorenjsko.

Skrivnostni bunker Škrilj je bil zgrajen v času hladne vojne 80 metrov pod površjem. 500 m hodnikov in šest podzemnih sob z lastnim vodnim zajetjem in dvema generatorjema za proizvodnjo električne energije bi omogočil bivanje v primeru atomskega udara, v njem pa bi brez zunanje pomoči lahko preživeli tudi do 100 dni. Ogledi so vodeni in se izvajajo samo po predhodni najavi in v vnaprej dogovorjenih terminih. Samostojen dostop do Bunkerja Škrilj ni dovoljen! Zanimiv ogled ne tako daljne zgodovine za vso družino! Izlet, ki ga otroci zagotovo ne bodo pozabili.

Doživite izkušnjo rudnika na atraktiven in s sodobnimi tehnologijami podprt način! Kramp, lopata in navidezna resničnost skupaj pričarajo nepozabno doživetje za vse generacije.

Muzejski eksponati so zanimivi tako s tehničnega in zgodovinskega vidika kot tudi zaradi samega načina prikaza. Poudarek ni na opisovanju golih zgodovinskih dejstev, temveč na občutkih, ter z novomedijskimi tehnologijami pripovedovanih zgodbah o ljudeh. Humanizacija tehnologije. Obisk je primeren za vse generacije in je dobra ideja za enodnevni družinski izlet.

Trbovlje so največje mesto v Zasavju. Raztezajo se v okoli 6 km dolgi in ozki dolini reke Trboveljščice z večinoma strnjeno zazidavo. Trboveljska posebnost in značilnost so rudarske kolonije. Njihova množičnost govori o izredno velikem pomenu rudarstva in rudnika, ki sta 200 let zaznamovala podobo regije. Zasavski muzej Trbovlje obiskovalcem nudi možnost ogleda etnološke poti, ki predstavlja Trbovljske rudarske kolonije kot kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja od okoli leta 1890 naprej. Etnološka pot lahko poteka po daljši ali krajši turi. Celotna pot povezuje šest različnih tipov kolonij in je dolga približno 3 km. Krajša pot pa je dolga 1,5 km. Rudarska kolonija Njiva je bila narejena na nekdanjih njivah gostilničarja Počivavška. Domače ime je tudi Naselje na Njivi, Kolonija v Lokah in Počivavškova kolonija. Zgradbe so nepodkletene dvonadstropnice z odprtimi hodniki ali ganki in s prizidki na dvoriščni strani. V stavbah je bilo 144 enosobnih stanovanj. Naredili so jih v letih od 1896 do 1890. Loke so do leta 1953 zajemale cel osrednji in spodnji del Trbovelj. Rudarska kolonija Njiva je etnološki spomenik, za katerega velja varstveni režim I. stopnje. Del razstave je tudi rudarsko stanovanje na Njivi. Zanimiv izlet za vso družino!

Leta 1995 je bila strojnica jaška rudnika Loke pri Kisovcu spremenjena v manjši rudarski muzej, 20 let kasneje pa je muzej dobil podobo, kakršno si zasluži. Fotografsko in dokumentarno gradivo ter različna orodja in pripomočki prikazujejo zgodovino rudarjenja in posamezne izseke iz dela rudarjev. Zgodba o rudarjenju v občini Zagorje ob Savi je dolga več kot 250 let ter polna zanimivih dejstev ter spominov, ki jih nosijo upokojeni rudarji ter njihove družine. Rudarski muzej Zagorje vam ponuja delček zanimive zgodovine časa, ki ga je Zagorje doživelo in ga kot rudarsko središče vrisalo na zemljevid Evrope. SREČNO!

Zbirka pesnika Otona Župančiča je postavljena v dveh prostorih v pritličju hiše, ki je zrasla na pogorišču Župančičeve domačije v Vinici. Na razstavi se obiskovalci s fotografijami in dokumentarnim gradivom najprej seznanijo s pesnikovo družino, njegovim otroštvom in mladostjo. Tu je predstavljeno tudi kulturno in socialno okolje, v katerem je odraščal, zlasti je poudarjen problem izseljevanja v Beli krajini. Temu v naslednji sobi sledi kronološki pregled Župančičevega literarnega dela in drugega ustvarjanja, pregled izdanih in prevedenih del ter njegovih prevodov tujih del. Zelo poučno za vso družino!

Muzej na prostem Pleterje je živa domačija iz leta 1833. Dom leži v prelepi dolini izpod Gorjancev, kjer v tišini še danes živi duh preteklosti naših prednikov. V objemu pravljičnega gozda stojijo lesene hiške krite s slamo, katere dopolnjujejo številni gospodarski objekti. Ob mladih vrbah, ki nagibajo svoje veje in skrivnostno zakrivajo  malo posest se vije žuboreči potok. Tukaj je življenje še vedno živahno in pestro. Številne živali pozdravljajo biskovalce, ki prihajajo, da bi odkrili delček tistih vrednot, katere so danes že skoraj pozabljene ali izgubljene. Muzej na prostem Pleterje je izjemen biser v prikazu ljudskega stavbarstva na Dolenjskem. Kegljevičeva hiša iz leta 1833 je ena izmed zadnjih ohranjenih hiš z delujočo črno kuhinjo na Slovenskem. Baničeva hiša je deloma ohranjena in opremljena v nekdanji podobi, deloma pa prenovljena za potrebe sprejema gostov muzeja in samostana. Tu je predstavljena lončarska obrt, ki je značilna za to območje Slovenije. Lončarske izdelke je moč̌ kupiti v trgovini, kjer najdete še marsikateri za Dolenjsko značilen izdelek domače obrti. Poleg hiš stojijo še dvojni kozolec toplar, svinjaki, pod oziroma gospodarska stavba, namenjena mlatvi žita in spravilu sena, sušilnica za sadje in lan, vodnjak in stranišče »na štrbunk«. Obisk muzeja je lahko nepozaben izlet za vso družino.

Kartuzijanski samostan Pleterje, latinsko Domus sanctissime Trinitatis, je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Leži na Dolenjskem, blizu Šentjerneja. Kartuzijanski red je nastal v 11. stoletju v Franciji. Od tod se je že v srednjem veku razširil tudi na slovenska tla, kjer so nastale štiri kartuzije. Pleterje so izmed njih najmlajša. Ustanovil jo je celjski grof Herman II. leta 1403. Danes so Pleterje edina živa kartuzija v slovanskem svetu. Kartuzijani združujejo samotarsko življenje z občestvenim. Bivajo v med seboj ločenih celicah, ki jih zapuščajo le trikrat na dan za skupno bogoslužje. V svojih celicah so zaposleni z molitvijo, s premišljevanjem ter z intelektualnim in ročnim delom. Poleg patrov, ki živijo v strožji samoti in so vsi duhovniki, so še bratje laiki, ki skrbijo za obratovanje samostana na gmotnem področju. Ob nedeljah in večjih praznikih se menihi večkrat srečujejo pri bogoslužju, v obednici ter skupnem razvedrilu. Enkrat tedensko pa hodijo na daljše sprehode v okolici. Skupno bogoslužje je v latinščini in je vedno peto. Pri tem uporabljajo starodavne gregorijanske napeve brez instrumentalne spremljave. Kartuzijanski red je eden redkih katoliških meniških redov, kjer se je način življenja do danes ohranil brez bistvene spremembe. Danes živi po svetu približno 350 kartuzijanov v 21 samostanih. Kartuzijani so skupnost samotarjev, kjer menihi v samoti in molku posvečajo hoji za Kristusom. Zato je večji del samostana v klavzuri – nedostopen javnosti. Za obiskovalce je odprta stara gotska cerkev iz leta 1406 , kjer je na ogled multivizija o življenju menihov ter kulturnozgodovinskih zanimivostih kartuzije. Na ogled je tudi samostanski muzej na prostem, ki predstavlja staro tradicionalno kmečko domačijo iz leta 1833. Za pohodnike je urejena Pleterska pot, ki ima tri dele in vas sprva vodi skozi gozd, nato se vzpne med vinograde na Pleterski hrib ter zaključi z ogledom muzeja na prostem. Ob samostanskem drevoredu stoji geološki steber, kjer so na enem mestu zbrane različne kamnine Dolenjske, ki so nastajale milijone let in predstavljajo del geološke dediščine, ki služi v učno-vzgojne namene. Zanimiv obisk Dolenjske, za vso družino!

Jurjeva domačija je muzej na prostem, ki je od leta 2000 kulturno etnološki spomenik lokalnega pomena in ena od najzanimivejših kulturnih znamenitosti v občini Trebnje iz sredine 18. stoletja. Obsega pritlično, delno zidano in delno leseno stanovanjsko hišo, s črno kuhinjo, hišo, kamro in štibelcem, vsi ti prostori pa imajo tudi dobro ohranjeno notranjo opremo. Ohranjeni so tudi svinjaki, kašča, vodnjak ter pod. Domačija se nahaja v naselju Občine, v občini Trebnje in vabi na prijeten, poučen izlet za vso družino.

Grad Rajhenburg, pozidan na razglednem kopastem skalnem pomolu nad izlivom potoka Brestanica v reko Savo, je eden najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem. V letih od 1131 do 1147 ga je pozidal salzburški nadškof Konrad I. S stavbo in pripadajočim posestvom so upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. Po izumrtju rodbine, ki je skozi stoletja prerasla v vplivno družino z viteškim nazivom, so številni lastniki stavbi dodajali nove elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so grad Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan. Trapisti so, kot prvi proizvajalci na Slovenskem, že leta 1896 začeli industrijsko proizvajati kakovostne čokoladne izdelke in likerje, ki so jih prodajali po celi Evropi. Samostan je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška nacistična oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila največje taborišče za izgon Slovencev. Od leta 1968 pa je grad namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti.

Ob sprehodu skozi grajsko stavbo si lahko ogledamo stalne razstave:
Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg; Slovenski izgnanci 1941–1945; Trapisti v Rajhenburgu; Primož Kozmus, Odličja; Brestaniške miniature; Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije; Jože Ciuha, Podobe časa; Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948–1966.

Grad ima ohranjeni kar dve kapeli: romansko iz 12. in gotsko iz 16. stoletja, kar je velika posebnost v celotnem srednjeevropskem prostoru. Renesančni bivalni del z razkošno dvorano zaključuje bogato poslikana soba s freskami, ki predstavlja redek primer profanega stenskega slikarstva na Slovenskem iz obdobja 16. stoletja. Prirejajo tudi raznovrstne kulturne dogodke (koncerti, gledališke predstave, predavanja ipd.) in občasne razstave dopolnjujejo raznolike ob-razstavne dejavnosti in predvsem za mlade obiskovalce oblikovane ustvarjalne delavnice. Skrbno je urejeno tudi predgradje z obnovljenim mostovžem in zeliščnim vrtom. Muzejska trgovina ponuja številne lokalne proizvode in brestaniško čokolado. Esence čokolade pa prežemajo grajsko stavbo na vsakoletnem Rajhenburškem dnevu čokolade in likerjev. V grajsko kavarno in slaščičarno vabita kava in izvrstno pecivo.

Zelo zanimiv obisk Posavja za vso družino, za otroke pa je še posebej veličastna proizvodnja čokoladnih izdelkov!

Grad Brežice gospoduje na pomolu nad levim bregom Save. V virih je prvič omenjen l. 1249.  Renesančno trdnjavsko zasnovo sestavljajo štirje trakti, ki obrobljajo notranje dvorišče. Notranjost gradu je razkošna baročna rezidenca. Le delno ohranjeno opremo in detajle je grad dobil v času Attemsov. Baročno predelavo s konca 17. in začetka 18. stoletja je nadgradila razkošna poslikava, posebej v največji posvetni baročni dvorani z zrcalnim stropom pri nas (Frančišek Karel Remb, 1699). Okrašena dvorana z ohranjenimi dvojnimi stopnišči ob straneh je najbolj kakovostno poslikan ohranjen posvetni baročni prostor v Sloveniji. S freskami sta okrašena še dvoramno stopnišče (Herkulova zgodba) ter kapela (Poveličanje križa). V gradu je lokalni muzej z različnimi zbirkami (arheologija, etnologija, kmečki upori, NOB, Galerija Frana Stiplovška). Grad Brežice je vreden ogleda, zato se odpravite na družinski izlet v Brežice z okolico.

Frančiškanski samostan Novo mesto s svojo več kot 500-letno zgodovino skriva v svojih nedrjih knjižno gradivo, ki se je skozi stoletja nabiralo in pokriva različna področja. Knjižnica velja za najstarejšo novomeško knjižnico. Za skupine in posameznike je možen ogled dela knjižnice in predstavitev nekaterih zanimivosti. Poleg knjižnice vam pokažemo tudi vrt, cerkev, križni hodnik in staro samostansko obednico. Predstavitev je primerna za različne starostne skupine (šolarji, dijaki, študenti, del. kolektivi, upokojenci, …).Poučen izlet za vso družino!

Z obiskom domačije Cvitkovič se boste preselili v čas, ko ljudje niso tako hiteli kot danes. Vrnili se boste nekaj desetletij nazaj. Spoznali boste predelavo lanu, popestreno z ogledom dejavnosti in izdelkov, ki so vsaki belokranjski hiši dajali domačnost in toplino. Naučili se boste tudi pisanja belokranjskih pisanic, ki slovijo daleč po svetu in so najbolj značilne prav za kraj Adlešiči. Izdelujejo: prte, otirače, torbice, mošnjičke, zavese, knjižna kazala in druge izdelke, ki jih krasimo z belokranjskim tkaničenjem, slovenskim narodnim vezom, čipko, ažurom in druge izdelke iz naravnih materialov. Izdelki imajo certifikat kakovosti domače obrti.

Želite spoznati življenje v Beli krajeni? Privoščite si družinski izlet v Belokranjski muzej v metliškem gradu, kjer je na ogled razstava o življenju v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja. Pod njegovo okrilje spadajo še Spominska zbirka Otona Župančiča na Vinici, Krajevna muzejska zbirka Semič in Galerija Kambič v  Metliki.

V osrednjem objektu, rotundi, je na ogled del zbirke parnih lokomotiv in drugih muzejskih vozil. Stalna razstava drugih ključnih strok, potrebnih, da železnica lahko deluje, je v bližnjem pomožnem objektu rotunde. Tu je mogoče v prvem prostoru podoživeti ozračje prometnega urada manjše železniške postaje iz zadnjih let avstro-ogrske monarhije, ki je opremljena z vsemi potrebščinami za izvajanje prometa in prodajo vozovnic. V drugem prostoru je devet tipov tirnih polj iz različnih obdobij in železniških uprav, kakor so se pač menjavali oblastniki pri nas. Mala tirna vozila, drezine, ki stojijo na njih, so nekoč služila nadzornikom proge in vzdrževalcem. O nekdanjem težavnem vzdrževanju pričajo ročna orodja in pripomočki. Razvoj železniškega omrežja na Slovenskem je predstavljen s sedmimi zemljevidi iz različnih časovnih obdobij, ob katerih kot priče iz preteklosti stojijo stari železniški mejniki. Če ste ljubitelji tehnike, je to pravi izlet za vas.

Vas zanimajo vojaške in vojne dogodivščine? Potem je družinski izlet v Vojni muzej Logatec za vas prava izbira. Zbirka Vojnega muzeja Logatec je ena izmed največjih in najpomembnejših zasebnih muzejskih zbirk vojnozgodovinskih predmetov na Slovenskem, kot verjetno tudi v širši regiji. Zbirka Vojnega muzeja Logatec predstavlja izjemno bogastvo iz prav vseh obdobij slovenske vojne in vojaške zgodovine. Pomemben del zbirke so tudi etnološki predmeti slovenske preteklosti, ki sicer nimajo vojnega ali vojaškega značaja, a krepijo slovensko kulturno tradicijo (to so nabožni stari kipi, najstarejše knjige, stare panjske končnice, starinske ure in kmečke skrinje, svetinjice, stari molitveniki, najstarejša gasilska odlikovanja, oznake policije in carine, prve značke in drugo).

Tehniški muzej Slovenije ima več kot 6000 m² razstavnih površin v kartuzijanskem samostanu Bistra v Bistri pri Vrhniki. Na ogled ponuja zanimive stalne zbirke s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike. Organizira tudi različne dogodke, eksperimente, delavnice. To je lahko zelo poučen, tudi zabaven izlet za vso družino!

Slovenski etnografski muzej je muzej »o ljudeh, za ljudi«, muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. Ponuja lepo priložnost za družinski izlet, ki vas bo popeljal v tradicionalno kulturo na Slovenskem in ponekod na tujem. Je osrednji etnološki muzej s slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami s področja materialne, socialne in duhovne kulture skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje.

Prek letnega cikla razstav in drugih prireditev - slovenskih (zamejskih, izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih, bogatih izobraževalnih programov in publikacij predstavlja in sporoča védenja o tradicijski kulturi na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta; o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o neoprijemljivi dediščini znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti v slovenskem etničnem prostoru, v diaspori in drugod.

Za otroke in odrasle v ateljejih pripravljajo raznovrstne delavnice, kjer se lahko poučite o tradicionalnih slovenskih obrteh in tudi sami izdelate katerega od izdelkov.

Samostan v Stični je najstarejši in edini še delujoči cistercijanski samostan na Slovenskem in obenem eden največjih kulturnih, sakralnih in arhitekturnih spomenikov pri nas. Njegovi začetki segajo v leto 1132, v čas romanike. Samostan je kmalu postal versko, cerkveno, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane Stiške rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja. V Stični je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. Vse do danes je ohranjeno najstarejše jedro samostana, ki ga tvorita križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Po 114 letih, leta 1898, so se beli menihi vrnili v Stično. Stična je znova verski in odličen kulturni center z zbirko verskega muzeja. V muzeju sta predstavljena zgodovina krščanstva v Sloveniji in razvoj cistercijanov, posebej je postavljena kulturnozgodovinska zbirka. Obiskovalci si radi ogledajo galerijo slikarja patra Gabrijela Humka in spominsko razstavo patra in zeliščarja Simona Ašiča. Odpravite se na izobraževalni družinski izlet.

Narodni muzej Slovenije vabi za muzejske zidove, kjer vam v dveh razstavnih palačah v Ljubljani (Prešernova in Metelkova) predstavijo najzanimivejše predmete naše preteklosti. Da bi bilo spoznavanje zgodovine še razburljivejše, so za mlade radovedneže pripravili Arheozabave – doživljajsko ustvarjalne delavnice, v okviru katerih se prelevite v pirate in poiščete zaklad na muzejskih hodnikih, obiščite Emonskega meščana, se izurite v arheoloških izkopavanjih ali obiščete srednji vek. Delavnice potekajo ob sobotnih dopoldnevih, lahko pa si privoščite tudi čisto pravo Arheozabavno praznovanje rojstnega dne. Vsako drugo soboto v mesecu pa v NMS – Metelkova odpotujejo v srednji vek. Za majhne in velike ljubitelje srednjega veka na ploščadi pred muzejem zraste pravi viteški tabor, pred katerim potekajo viteški dvoboji, igre in odzvanja srednjeveška glasba, na katero se lahko po hitrem tečaju srednjeveškega plesa tudi zavrtite.

Muzej športa je najmlajši državni muzej, v katerem so na ogled številni zanimivi muzejski predmeti iz zgodovine slovenskega športa – vrsta opreme, orodja in rekvizitov različnih športnih panog najbolj uspešnih slovenskih športnikov. Zadnja pridobitev se navezuje na najboljšo smučarko na svetu - Tino Maze, spomnili pa se boste tudi odličnega smukača, Andreja Jermana, in nekdanjega uspešnega telovadca Mira Cerarja. Ste športna družina? Potem si privoščite izlet v muzej.

Mestni muzej Ljubljana se nahaja (domuje, ima sedež) v Turjaški palači, ki je arhitekturni spomenik in hrani večtisočletno kulturno dediščino ljubljanskega prostora. Ta zajema preteklost od 4500 stare prazgodovinske koliščarske naselbine do današnje privlačne prestolnice Slovenije, od antičnega mesta Emona do nastajanja sedanjega gospodarskega, političnega, upravnega in ustvarjalnega središča. Poslanstvo Mestnega muzeja Ljubljana je evidentiranje, dokumentiranje, konzerviranje, proučevanje in prezentiranje premične kulturne dediščine na področju ljubljanske regije. Muzejska zbirka obsega preko 200.000 enot muzealij, ki pokrivajo več tisočletjih dediščine ljubljanskega prostora. Sem sodi tudi izjemna najdba najstarejšega lesenega kolesa z leseno osjo na svetu ter okoli 40.000 leta stara lesena puščica. V Mestnem muzeju Ljubljana si lahko ogledate interaktivno in tematsko zasnovano stalno razstavo o zgodovini Ljubljane in njenih prebivalcih, ali pa muzej obiščete zaradi aktualnih občasnih razstav.V muzeju se srečujejo obiskovalci najrazličnejših dogodkov, namenjenih odraslim, družinam in šolskim skupinam. Predavanja, okrogle mize, projekcije, vodstva, delavnice, tečaji, koncerti in druge prireditve pa so prilagojene različnim potrebam in željam obiskovalcev.V Mestnem muzeju prirejajo zabavne in poučne družinske sobote. Zato se na nepozaben izlet odpravite kar v Mestni muzej Ljubljana.

Na Ljubljanskem gradu lahko doživite zgodovino na dvanajstminutni projekciji v Virtualnem gradu, na stalnih postavitvah Slovenska zgodovina, Kaznilnica in iLjubljana, v Lutkovnem muzeju, na doživljajskih vodenih ogledih »Časovni stroj – od Emone do mestnega simbola« in »Izza grajskih rešetk – o zgodovini kaznovanja na Ljubljanskem gradu«, preko sistema avdiovodenja ali aplikacije Nexto oziroma na katerem drugem vodenem ogledu po Ljubljanskem gradu. Preko zabavne pustolovske igre Grajski pobeg pa boste lahko celo rešili zmaja. Prava družinska pustolovščina!

Vse dni v letu se lahko v eni minuti na Grajski grič iz samega središča mesta povzpnete s panoramsko tirno vzpenjačo. Najlepši pogled na mesto in širšo okolico se odpira z Razglednega stolpa, od koder se v lepem vremenu vidi kar tretjino Slovenije. Idiličen sprehod v naravi vodi do Lipnika, skozi grajski kostanjev drevored do Šanc, ki jih je uredil arhitekt Jože Plečnik, ali pa do Grajskega vinograda na južnem pobočju Grajskega hriba pod Orlovim vrhom. Grajski sprehod lahko sklenete v grajski trgovini s spominki.

S svojimi prenovljenimi dvoranami je Ljubljanski grad tudi priljubljeno kulturno in družabno središče, prostor nepozabnih doživetij, kjer se letno odvije preko petsto dogodkov. Vsak konec tedna svojevrsten prostor Skalne dvorane na Ljubljanskem gradu napolnijo zvoki jazza, soula, funka, rocka in bluesa, ritma in bluesa ter latina v Jazz clubu Ljubljanski grad. Natančnejši spored dogodkov najdete na spletni strani Ljubljanskega gradu.

V rojstni hiši prvega velikega slovenskega pripovednika Josipa Jurčiča na Muljavi lahko doživite pestrost kulturne dediščine in pristnost kmečke arhitekture. Hišo je leta 1826 postavil pisateljev ded in do danes ni bila predelana. Njen talni načrt je značilen za osrednjo slovensko kmečko hišo 19. stoletja. Sestavlja jo pet opremljenih prostorov: veža s črno kuhinjo in ognjiščem, »hiša«, »kamra« in na drugi strani veže »štiblc« in klet. Na severni strani pa je podaljšana za majhen hlev, nad katerim je bil včasih lesen skedenj. Danes je na tem delu predstavljeno Jurčičevo življenje in delo. Slovenski etnografski muzej je v letih med 1966 in 1979 domačijo dopolnil z dodatnimi objekti: čebelnjakom, kaščo in sušilnico za lan. Ob gozdiču je postavil leseno bajto - Krjavljevo kočo.

Za Jurčičevo domačijo je čudovit naraven amfiteater, kjer domača gledališka skupina tradicionalno uprizarja Jurčičeva dela. Poučen in zanimiv družinski izlet!

Grad Bogenšperk stoji na slemenu nad zaselkom Dvor jugovzhodno od Litije. Natančen čas nastanka gradu ni znan, prvič je bil omenjen l. 1533. Leta 1672 ga je kupil znameniti ljubljanski polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki si je v njem uredil bogato knjižnico in grafično zbirko ter ustanovil grafično delavnico in tiskarno za bakroreze. Deloma je grad preuredil, poglobil vodnjak, zgradil podzemno klet in kapelo Matere božje. Grad je kasneje zamenjal več lastnikov, zadnji so bili od leta 1853 do druge svetovne vojne knezi Windischgraetzi. Kasneje so v gradu živeli jezuiti in različni najemniki. Grad že več desetletij uspešno prenavljajo. V gradu so redno odprte Valvasorjeva grafična zbirka z rekonstruirano tiskarsko prešo, Slovenska geodetska zbirka, lovska zbirka (zbirke Tehniškega muzeja Slovenije) in čarovniška zbirka. Nekaj sob je namenjenih lokalni zgodovini. V nekdanji knjižnici je urejena poročna dvorana, saj je grad ena najbolj popularnih poročnih postojank v Sloveniji. Grajski vrt je prosto dostopen. Obisk gradu Bogenšperk je zelo zanimiv družinski izlet.

Ptujski grad, katerega zgodovina sega v prvo polovico 12. stoletja, ko  so salzburški nadškofje kot fevdalni gospodarji Ptuja pozidali nov grad, od katerega se je ohranil mogočni palacij - današnji Leslijev trakt, je danes urejen kot muzej.  V pritličju si obiskovalci lahko ogledajo glasbila, s katerimi so pred stoletji igrali plemičem in meščanom. Instrumente iz različnih obdobij oživljajo zvočni posnetki stare glasbe. V prvem nadstropju so najlepše grajske sobane. Ambientalna postavitev pohištva, tapiserij, slik in drobnega inventarja predstavlja fevdalno bivalno kulturo od druge polovice 16. do druge polovice 19. stoletja. V drugem nadstropju so predstavljene tradicionalne pustne maske in liki s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric, kot so znameniti koranti, orači, ploharji in drugi. V grajski galeriji hrani muzej še nekatere izjemne primerke gotskih in baročnih umetnin na Slovenskem. Prijeten in poučen družinski izlet.

Pokrajinski muzej Celje je kulturna ustanova, ki evidentira, zbira, varuje, raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V muzeju je trenutno poleg domačih in gostujočih občasnih razstav urejenih še šest stalnih postavitev. V Stari grofiji, kjer je muzej po 2. svetovni vojni dobil razstavne prostore, so urejene štiri stalne postavitve: Kulturna in umetnostnozgodovinska zbirka, Lapidarij, Alma M. Karlin - Poti ter razstava Od gotike do historizma po korakih (za obiskovalce z okvaro vida). Ob 130 - letnici ustanovitve muzeja smo v prenovljenem Knežjem dvoru uredili še dve novi stalni postavitvi: in situ arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom in razstavo Grofje Celjski. Čez poletje v muzeju potekajo zanimive otroške in družinske delavnice.

Rupnikova linija je sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije pred drugo svetovno vojno kot obrambo pred italijanskim napadom. Ime je dobila po jugoslovanskem generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Obrambna črta nikoli ni služila svojemu namenu, saj je bila zapuščena še pred italijanskim napadom na Jugoslavijo v aprilski vojni. Na Vrhu sv. Treh Kraljev, Golem vrhu in Žirovskem vrhu si je možno ogledati podzemne in nadzemne utrdbe Rupnikove linije. V spremstvu lokalnega vodiča (predlog: Turistično društvo Žiri) se odpeljete na Vrh sv. treh kraljev, izvrstno razgledno točko, ki naj bi bila po načrtih starojugoslovanske vojske tudi osrednja opazovalna točka Rupnikove linije. Vstopite v notranjost hriba in se sprehodite po rovih, ki so bili izkopani, vendar nikoli dokončani. Nadaljujete vožnjo proti Golemu vrhu, kjer se nahaja največji ohranjeni sistem podzemnih utrdb na Slovenskem. Vanj vstopite skozi strelno lino in se po stopnicah spustite cca 40 m globoko. Prehodite podzemne hodnike ... Za vstop v podzemne utrdbe je potrebna ustrezna telesna pripravljenost, primerna obutev in obleka (športna, pohodniška), obvezne so baterijske svetilke. Če je družina adrenalinska, je to pravi izbira za celodnevni izlet.

Ste pripravljeni na planinsko pustolovščino?
Prepustite se muzejski pripovedi, ki jo boste doživeli med lastnim vzponom na goro. Skozi enajst vsebinskih sklopov prehodite mejnike slovenske gorniške, alpinistične in gorskoreševalne zgodovine ter spoznajte vzgibe, ki ljudi že od nekdaj vlečejo v gore oziroma začutite svojevrstno privlačnost, magičnost gora. Avantur željni se boste preizkusili v Pobegu v bivak. Kako je bila legendarna »dvojka« videti od znotraj in kako so jo doživljali planinci, pa lahko vidite in slišite tudi brez avanture. Očaral vas bo virtualni pogled z njene originalne lokacije pod Rokavi in s tridesetih drugih slovenskih vrhov. Še niste bili na Triglavu? Omogočamo vam virtualni sprehod na našega očaka. Če ste ljubitelji planin in gora, je izlet v muzej prava odločitev.

Rovi pod starim Kranjem so ena največjih turističnih zanimivosti Kranja. Mesto Kranj skriva številne umetne podzemeljske objekte, med drugim tudi staro mestno zaklonišče. V 1.300 metrov dolgih rovih lahko občudujete čisto prave kapnike in zanimive jamske živali. Najpogostejši vrsti sta jamska kobilica in pajek jamska meta. Zanimivi, čeprav redki prebivalci pa so tudi netopirji. V rovih si lahko ogledate tudi razstavo, ki podrobneje predstavlja kranjsko podzemlje in rove pod starim Kranjem. Na ogled je razstava mineralov in fosilov, rekonstruirano zaklonišče iz 2. sv. vojne in simulacija letalskega napada. Celo leto pa se v rovih odvijajo različni dogodki (Vinska pot v rovih pod starim Kranjem, Noč čarovnic za otroke, Noč čarovnic za odrasle in drugi manjši dogodki). Vabljeni na družinski izlet na Gorenjsko!

Pocarjeva domačija, muzejsko urejena hiša, velja za eno najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku. S svojim videzom, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbo kustosa o Pocarjih pričara obiskovalcu sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes. V poletnih mesecih je skedenj domačije prireditveni prostor za predstavitve kulturnega ustvarjanja ljudi v parku in njihovih prijateljev. Do Pocarjeve domačije vodi  kolesarska pot Radovna  (od Krnice pri Zgornjih Gorjah). Atraktiven izlet za vso družino.

Če se odpravljate na izlet v okolico Bohinjskega jezera, velja obiskati Planšarski muzej. Urejen je v opuščeni vaški sirarni, v kateri so še pred nekaj desetletji izdelovali sir. Ohranjena je originalna oprema. Dokumentarno gradivo pripoveduje o življenju planšarjev, sirarnah in sirarskem delu v planinah, transportu v dolino, značilnih bohinjskih planšarskih naseljih in planšarskih zgradbah. Ena slednjih, lesen planšarski stan s planine Zajamniki iz leta 1849, je postavljena tudi v muzeju.