Če želite doživet svet bleščečih mineralov, potem je Rudnik Sitarjevec Litija prava izbira za poučen in nepozaben izlet za vse generacije. Da bo obisk doživet, vas po rudniku lahko popelje tudi nagajiv škrat sitarjevček, ki je igriv, hudomušen in poln vragolij. Morda vas ob ogledu rudnika s svojim obiskom preseneti mali prebivalec rudnika, netopirček Mali podkovnjak. Po dogovoru vam postrežejo tudi  s pravo rudarsko »sitarjevško mal'co«  pripravljeno na sodoben način.
Rudnik Sitarjevec Litija sodi med večja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. V njem so nekoč kopali svinčevo in živosrebrno rudo, pa tudi cinkovo, bakrovo, železovo in baritno rudo. Bogat je tudi z minerali, saj so v njem našli več kot 60 vrst mineralov ter edinstvenimi limonitnimi kapniki, ki v enem letu zrastejo do 5 cm.
Danes vas po predhodni najavi (TIC Litija) popeljejo v ta svet svetlikajočih mineralov.

Tega še niste doživeli! Se želite sprehajati nad vrhovi smrek in uživati v čudovitih razgledih na višini 1517 metrov? Tako daleč in na vse strani, da tega ne smete zamuditi. Zato obiščite razgledno, poučno in adrenalinsko pot med krošnjami dreves na Rogli. Pot vam ponuja 37 metrov visok opazovalni stolp, 1043 metrov dolgo sprehajalno pot med nebom in zemljo, adrenalinske postaje, na katerih se lahko odrasli in otroci preizkusijo pri ohranjanju ravnotežja nad navideznim breznom, poučne postaje pa so namenjene spoznavanju bogate pohorske flore in favne, potem še ... Vsega se ne pove na začetku adrenalinske zgodbe, to se mora doživeti!

Ljubitelji slovenskih filmov, ali veste, kje je Muzej slovenskih filmskih igralcev? Domuje v Divači v prenovljeni Škrateljnovi domačiji, ki je primer tradicionalne kraške arhitekture iz 17. stoletja. Muzejski kompleks je sestavljen iz treh arhitekturnih sklopov. V nekdanjem bivalnem delu, Škrateljnovi hiši, je razstava o prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, rojeni v Divači. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je zasijala na evropskem in svetovnem filmskem nebu. V nekdanji štali s senikom pa se boste srečali s slovenskimi filmskimi igralci iz celotnega obdobja slovenskega celovečernega filma – od leta 1931 naprej. Na enem mestu torej zgodba slovenskega filma z najbolj popularnimi obrazi. Pa seveda z muzealijami, vizualnim materialom in odlomki iz filmov. Nekdanji hram s skednjem je preoblikovan v multimedijsko dvorano, kjer potekajo delavnice, predavanja in projekcije filmov. Vse tri objekte povezuje veliko notranje dvorišče - borjač, kjer v poletnih mesecih predvajajo filme v letnem kinu. Otroci se lahko udeležijo poletnih ustvarjalnih tematskih delavnic, ki so namenjene osnovnošolcem, srednješolcem in tudi mlajšim, ki skozi igro spoznavajo svet filma.

Grad Haasberg, imenovan tudi dvorec Planina, se nahaja v bližini Planine pri Rakeku nad sotesko reke Unice. Čeprav razvaline gradu, ki se prvič omenja kot grad Unec leta 1295, pričajo o propadanju, je v njih mogoče slutiti, da je bil to nekoč eden najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem. Je pa preživel stari hlev čez cesto, do katerega vodijo vrata, ki so vedno odprta za obiskovalce. Za njimi je z zidovi obdano magično travnato dvorišče, kjer je urejen prireditveni prostor. Na ogled je manjša etnološka zbirka z različnimi predmeti, ki so jih našli na tej lokaciji. Poleti v "grajski štali", kot ji pravijo, prirejajo razstave, koncerte in delavnice. Oživljeni zgodovinski prostor so obiskali tudi že japonski in kitajski turisti, ki so se znašli na tem koncu Slovenije. Društvo Škratovka Haasberg je s kulturnimi prireditvami znanilec novega življenja gradu. Zato otrokom pripovedujejo različne zgodbe o dolini škratov, ki so zmeraj nagajivi.

Ste že slišali za zgodbo o črni človeški ribici? Zdaj si jo lahko ogledate! Črna človeška ribica je ena najdragocenejših jamskih živali ne samo v slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Odslej je na ogled tudi »navadnim« obiskovalcem, ne le stroki. Ob izviru Jelševnik pri Črnomlju v Beli Krajini je edina lokacija, kjer je mogoče črno človeško ribico opazovati v njenem naravnem okolju s pomočjo IR kamere ali očal. Urejene so obhodne poti ob infocentru ter opazovalni šotor nad bruhalnikom.  Odkrili so jo v izvirih v zgornjem delu reke Dobličice na vsega treh kvadratnih kilometrih površine. V načrtu so naravoslovni dnevi za osnovne in srednje šole ter predstavitve za različne ciljne skupine. Družine, izletniki, obiskovalci si lahko na izletniški kmetiji Zupančič ogledajo tudi film o človeški ribici.

Ali morda veste, kakšna je temperatura dva metra pod zemljo, če je zunaj krepko pod ničlo? In kaj boste odkrili, če se boste odpravili na prvo geotermalno učno pot v Sloveniji in Evropi? Na desetih točkah boste spoznavali geotermalo energijo na površju, pokukali pa boste tudi dvajset metrov pod zemljo.

To je priložnost za poučni družinski izlet in ekskurzijo osnovnošolcev ter dijakov. Prva geotermalna učna pot v Sloveniji je v občini Cerkno. Opisuje bogato tradicijo izkoriščanja geotermalne energije na območju občine in izsledke raziskav geotermičnega bogastva pod površjem. Namenjena je najširšemu krogu obiskovalcev, vsem, ki jih zanima geološki svet kamnin in obnovljivi viri energije. Na učni poti se zaustavite na nekaterih točkah: Energetski Eko park z brunarico obnovljivih virov energije pri OŠ Cerkno, geotermalna vrtina Ce-2/95 pri hotelu Cerkno, polje geosond pred Večnamenskim centrom Cerkno in naselje Šebrelje, ki leži na geološki podlagi z najboljšo prevodnostjo kamnin na Cerkljanskem.

Ob graščini pod obronki Polhograjske gore se lahko odpravite na pravljično doživetje v Polhov doživljajski park, kjer se prepletata pravljični svet in resnične lastnosti živali. Preko različnih didaktičnih izdelkov bodo otroci spodbujeni h gibanju v naravi in se bodo na nevsiljiv način učili o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Pravljično-doživljajski park dopolnjujejo slikanica Polh Rogovilež (avtor Uroš Grilc, ilustratorka Maša Kozjek), povest Polh in Gradec (avtor Steno Viler, ilustrator Igor Ribič), gledališka predstava (izvedba KUD Polhov Gradec), glasbena pravljica (glasbeniki Samo Kutina, Ana Kravanja, pripovedovalka Nina Peče Grilc), Polhova knjižica kot didaktično-pedagoško pomagalo na poti (avtorica Nina Peče Grilc), deset izvirnih umetniških lesenih skulptur gozdnih živali (avtor Matic Zakrajšek in ekipa), otroški didaktični čebelnjak, hišica Živalska pošta in brlog Jazbina, različni didaktični elementi in spretnostni leseni elementi. Po želji se lahko na pot podate z vodnikom interpretatorjem oziroma pripovedovalcem. Na pravljično-doživljajskem družinskem izletu bodo otroci spodbujeni k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter uporabi domišljije in ustvarjalnosti.

Park je namenjen predšolskim otrokom in učencem prve triade. Pot je lahko dostopna in krožna – začne in konča se v parku ob Polhograjski graščini. Za vsa doživetja in odkritja otroci potrebujejo približno dve uri.

Si želite na doživljajski, atraktiven, domiseln način odkriti skrite zaklade slovenskega Krasa? Potem ima kraška Karra (beseda Kras naj bi izhajala iz proto-indo-evropskega korena karra (kamen)) nekaj za vas. Z izvirnimi zankami in ugankami, igrami, kot so sobe pobega v kraških zgradbah ali na prostem, lov za zakladom lahko spoznavate eno najlepših vasi na Krasu – vas Tomaj, legendo Srečka Kosovela, kraško gmajno in še katero drugo kraško vas. Vse igre so detektivsko-avanturistične. Do cilja (pobega iz sobe ali skritega zaklada) se lahko rešite le pod dvema pogojema. Prvič: prepoznati morate prave sledi in pasti ter rešiti vse zanke in uganke. Drugič: to morate storiti v predpisanem času. Pravo pustolovsko doživetje za vso družino!

Pri Karri organizirajo tudi doživetja za otroke v obliki praznovanja rojstnega dneva, zanimivih otroških delavnic ter poučnih in zabavnih, izvirnih skupinskih iger na prostem, ki se prilagodijo starosti otrok in željam ter letnemu času.

Sledi težkega dela in življenja rudarjev, fužinarjev in drugih ljudi, ki so bili tesno povezani z nekdaj najbogatejšim nahajališčem železove rude na tem območju, je moč videti in začutiti še danes. Sprehod po Stari rudni poti na Jesenicah nas popelje v preteklost in nam predstavi delčke iz vsakdana ljudi, ki so kopali in tovorili železovo rudo na tem območju. Stara rudna pot je potekala od rudnikov v Savskih jamah, skozi vas Planina pod Golico, do zaselka Pejce in nato naprej do plavža na Stari Savi. Podoživite staro rudno pot in se z družino odpravite na izlet »v preteklost«. Ob najavljenem izletu skupine vas lahko na poti srečajo zgodovinski liki, ki vedo veliko povedati o rudarstvu in železarstvu v teh krajih.

Dolžina poti: 8.330 m
Višinska razlika: 600 m

Nad mestom Jesenice pa vam pogled pritegujejo tudi mogočne Karavanke. Na slovensko stran so položne in sončne, zato nudijo številne možnosti za slikovite pohode nad mestom. Sploh v mesecu maju, ko se poljane spremenijo v pravljično pokrajino čudovitih narcis. Največ belega, z rdeče obrobljenim soncem v sredini in prijetno dišečega cvetja raste na travnikih med vasicami Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico in Javorniški Rovt.

Stara Sava je edinstven primer tehniške dediščine, kulturni spomenik iz 16. stoletja, obenem pa prostor družabnih srečanj, kulturnega in turističnega dogajanja v mestu. To muzejsko območje je privlačno za obiskovalce vseh starosti. Na dvorišču nekdanje Korenove hiše lahko igrate na zvonove in se pomerite v igri Podkev sreče, si ogledate železarski muzej v Ruardovi graščini in delavsko stanovanje v Kasarni. Staro Savo lahko podoživite z organiziranim vodenjem, obisk pa zaključite z delavsko malico, ki vam jo postrežemo v Kolpernu, nekdanjem skladišču oglja. Odpravite se na družinski izlet z utripom življenja delavskih družin v preteklosti.

V pristni alpski hiši iz 17. stoletja etnološka zbirka na avtentičen način prikazuje življenje premožnejše kmečke družine 19. stoletja. Na ogled je za Gornjesavsko dolino značilno poslikano pohištvo - skrinje, postelja in druga notranja oprema. Na »zolu« na podstrešju ter v enem od »štiblov« pa so razstavljena kmečka orodja in orodja za opravljanje različnih domačih obrti. Spodaj je prostor za občasne razstave in soba posvečena slovenskemu pisatelju Josipu Vandotu, očetu najbolj znanega slovenskega »superjunaka«, Kekca. Obudite raziskovalca v otroku in se odpravite na nedeljski izlet na Gorenjsko.

Kočevje obstaja že vsaj od leta 1363, ko je bilo pod imenom Gottsche prvič omenjeno. Od takrat se je njegova podoba večkrat spremenila. Neprestano so ga napadali in pustošili Turki, ki so ga v 15. stoletju popolnoma požgali. Takrat je zrasel na novo ob reki Rinži, kjer stoji še danes. Kljub temu, da je bilo mesto po 2. svetovni vojni eno najbolj porušenih mest, bombardirano je bilo kar dvaindvajsetkrat, lahko v Kočevju najdemo številne zanimive stavbe. Ogledate si jih lahko na vodenem ogledu mesta, ki so ga poimenovali kar »Sprehod po Kočevju« in vključuje 23 zgodovinsko najzanimivejših stavb ter 2 mostova. Na »sprehodu« boste spoznali kje v Kočevju je kratek čas živel kaplan Franc Seliški Finžgar, kje je odraščala Ela Peroci, ali je most pri župnijski cerkvi res Karlov most ter številne druge zanimive zgodbe. Zanimive dogodivščine po Kočevju vabijo vso družino na izlet!

Največji slovenski pesnik je otroštvo preživel v Vrbi, majhni vasi na Gorenjskem, v kmečki hiši iz 16. stoletja. Veža, hiša in kamra še danes kažejo takšno kot jo je poznal pesnik, posebno zanimiva je črna kuhinja, ki predstavlja srce starih kmečkih domačij. V nekdanji žitnici sta dragocena knjižna zbirka in stalna razstava o življenju Franceta Prešerna. Prisluhnite zgodbam iz Prešernovega otroštva, odkrijte kako so domači klicali pesnika v mladih letih in spoznajte kraje, ki so navdihovali našega velikega poeta. Vodeni ogledi po Prešernovi rojstni hiši so lahko prilagojeni šolskim skupinam, manjšim družbam ali posameznikom in družinam.

Arhitekt Jože Plečnik se je leta 1921 naselil v pritlični trnovski hiši na Karunovi 4, ki ji je v letih 1923–25 na zahodni strani dozidal valjasti prizidek. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti živel odmaknjeno in samosvoje življenje. Odpravite se na arhitekturno avanturo in na vodenem ogledu ali delavnici spoznajte najslavnejšega slovenskega arhitekta, Jožeta Plečnika in njegova znamenita dela. V okrogli sobi v stolpu se boste seznanili z navihanim kužkom Sivkom, ki vam bo zaupal kakšno arhitektovo skrivnost, poduhali boste sestavino za mojstrov najljubši napitek, ki mu ga je pripravljala njegova gospodinja Urška, in spoznali zanimivosti, ki jih skrivata njegov prostrani vrt in skrivnostna hiša. Udeležite se lahko enega izmed javnih vodstev, ki potekajo vsako polno uro, družinskih delavnic v družbi žabice Ljubice ali posebnih družinskih vodstev, ki potekajo vsako drugo soboto v mesecu. Obisk Plečnikove hiše je odlična ideja za enodnevni družinski izlet, kjer lahko zraven pokukate še v skrie kotičke mesta Ljubljane.

Doživite izkušnjo rudnika na atraktiven in s sodobnimi tehnologijami podprt način! Kramp, lopata in navidezna resničnost skupaj pričarajo nepozabno doživetje za vse generacije.

Muzejski eksponati so zanimivi tako s tehničnega in zgodovinskega vidika kot tudi zaradi samega načina prikaza. Poudarek ni na opisovanju golih zgodovinskih dejstev, temveč na občutkih, ter z novomedijskimi tehnologijami pripovedovanih zgodbah o ljudeh. Humanizacija tehnologije. Obisk je primeren za vse generacije in je dobra ideja za enodnevni družinski izlet.

Trbovlje so največje mesto v Zasavju. Raztezajo se v okoli 6 km dolgi in ozki dolini reke Trboveljščice z večinoma strnjeno zazidavo. Trboveljska posebnost in značilnost so rudarske kolonije. Njihova množičnost govori o izredno velikem pomenu rudarstva in rudnika, ki sta 200 let zaznamovala podobo regije. Zasavski muzej Trbovlje obiskovalcem nudi možnost ogleda etnološke poti, ki predstavlja Trbovljske rudarske kolonije kot kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja od okoli leta 1890 naprej. Etnološka pot lahko poteka po daljši ali krajši turi. Celotna pot povezuje šest različnih tipov kolonij in je dolga približno 3 km. Krajša pot pa je dolga 1,5 km. Rudarska kolonija Njiva je bila narejena na nekdanjih njivah gostilničarja Počivavška. Domače ime je tudi Naselje na Njivi, Kolonija v Lokah in Počivavškova kolonija. Zgradbe so nepodkletene dvonadstropnice z odprtimi hodniki ali ganki in s prizidki na dvoriščni strani. V stavbah je bilo 144 enosobnih stanovanj. Naredili so jih v letih od 1896 do 1890. Loke so do leta 1953 zajemale cel osrednji in spodnji del Trbovelj. Rudarska kolonija Njiva je etnološki spomenik, za katerega velja varstveni režim I. stopnje. Del razstave je tudi rudarsko stanovanje na Njivi. Zanimiv izlet za vso družino!

Leta 1995 je bila strojnica jaška rudnika Loke pri Kisovcu spremenjena v manjši rudarski muzej, 20 let kasneje pa je muzej dobil podobo, kakršno si zasluži. Fotografsko in dokumentarno gradivo ter različna orodja in pripomočki prikazujejo zgodovino rudarjenja in posamezne izseke iz dela rudarjev. Zgodba o rudarjenju v občini Zagorje ob Savi je dolga več kot 250 let ter polna zanimivih dejstev ter spominov, ki jih nosijo upokojeni rudarji ter njihove družine. Rudarski muzej Zagorje vam ponuja delček zanimive zgodovine časa, ki ga je Zagorje doživelo in ga kot rudarsko središče vrisalo na zemljevid Evrope. SREČNO!

Živalski park NA JASI se nahaja v Selah pri Dobovi. Pri njih boste uživali v sožitju rastlin in živali. Prosto se boste sprehajali v zato namenjeni ograji, si ogledovali živali, o njih izvedeli zanimive informacije in nekatere tudi božali.
Na kmetiji prebivajo žerjavi, nanduji, črni labodi, afriško govedo (zebu), mini poniji, afriške pritlikave koze, različne vrste prašičev, ovc, osliček, pritlikavi zajčki in morski prašički, okrasna perutnina: purani, kokoši, gosi, race, pegatke, pav, golobi, papige, ribe koi krapi itd. ter seveda muce, ki na kmetiji ne smejo manjkati :)
Uživali boste v naravnem okolju, ki ga sestavlja ogromno vrst zanimivih rastlin. Ogledali si boste zeliščni vrt, kjer se boste prepuščali  vonjavam in se spočili na klopcah. Najmlajši pa se bodo lahko zabavali na igrišču z igrali, se sprehodili po senzorni poti in preprosti uživali. Primerno za poučno - zabaven družinski izlet.

Zeliščarska kmetija Plavica leži v slikoviti dolini Črmošnjice pod Kočevskim rogom. Osnovna dejavnost kmetije je ljubezen do zdravilnih rastlin. Obiskovalcem je na voljo velik park, na katerem si lahko ogledajo več kot 300 vrst zdravilnih rastlin. Obiskovalcem je na voljo tudi velika izbira semen in sadik zdravilnih rastlin. Če se odpravite na izlet na kmetijo Plavica, lahko izbirate med več programi, ki trajajo od ene ure do štirih ur.
Program Plavica traja eno uro in vsebuje ogled parka zdravilnih rastlin s strokovnim vodenjem ter degustacijo čaja iz programa Zakladi Roga.
Program Pikapolonica traja dve uri in vsebuje ogled parka zdravilnih rastlin s strokovnim vodenjem ter prikazom izdelave lončenih izdelkov na vretenu. Sledi degustacija roških čajev.
Program Videk traja tri ure in vsebuje ogled parka zdravilnih rastlin s strokovnim vodenjem in programom izdelave pripravkov iz zdravilnih rastlin za lastno uporabo, kot so tinkture, sirupi, poparki, mazila, zeliščna mila, zeliščna vina itd. Sledi degustacija pripravkov.
Program Julijan traja štiri ure in vsebuje vodenje po zeliščarski poti, ogled parka zdravilnih rastlin  s strokovnim vodenjem in prikazom izdelave izdelkov iz zdravilnih rastlin za lastno uporabo.
Program Tilen traja štiri ure in vsebuje ogled parka zdravilnih rastlin s strokovnim vodenjem in programom izdelave pripravkov iz zdravilnih rastlin ter degustacijo izdelkov. V program je vključen tudi ogled cerkve sv. trojice in romarske cerkve Marije pomočnice.

Zbirka pesnika Otona Župančiča je postavljena v dveh prostorih v pritličju hiše, ki je zrasla na pogorišču Župančičeve domačije v Vinici. Na razstavi se obiskovalci s fotografijami in dokumentarnim gradivom najprej seznanijo s pesnikovo družino, njegovim otroštvom in mladostjo. Tu je predstavljeno tudi kulturno in socialno okolje, v katerem je odraščal, zlasti je poudarjen problem izseljevanja v Beli krajini. Temu v naslednji sobi sledi kronološki pregled Župančičevega literarnega dela in drugega ustvarjanja, pregled izdanih in prevedenih del ter njegovih prevodov tujih del. Zelo poučno za vso družino!

Muzej na prostem Pleterje je živa domačija iz leta 1833. Dom leži v prelepi dolini izpod Gorjancev, kjer v tišini še danes živi duh preteklosti naših prednikov. V objemu pravljičnega gozda stojijo lesene hiške krite s slamo, katere dopolnjujejo številni gospodarski objekti. Ob mladih vrbah, ki nagibajo svoje veje in skrivnostno zakrivajo  malo posest se vije žuboreči potok. Tukaj je življenje še vedno živahno in pestro. Številne živali pozdravljajo biskovalce, ki prihajajo, da bi odkrili delček tistih vrednot, katere so danes že skoraj pozabljene ali izgubljene. Muzej na prostem Pleterje je izjemen biser v prikazu ljudskega stavbarstva na Dolenjskem. Kegljevičeva hiša iz leta 1833 je ena izmed zadnjih ohranjenih hiš z delujočo črno kuhinjo na Slovenskem. Baničeva hiša je deloma ohranjena in opremljena v nekdanji podobi, deloma pa prenovljena za potrebe sprejema gostov muzeja in samostana. Tu je predstavljena lončarska obrt, ki je značilna za to območje Slovenije. Lončarske izdelke je moč̌ kupiti v trgovini, kjer najdete še marsikateri za Dolenjsko značilen izdelek domače obrti. Poleg hiš stojijo še dvojni kozolec toplar, svinjaki, pod oziroma gospodarska stavba, namenjena mlatvi žita in spravilu sena, sušilnica za sadje in lan, vodnjak in stranišče »na štrbunk«. Obisk muzeja je lahko nepozaben izlet za vso družino.

Kartuzijanski samostan Pleterje, latinsko Domus sanctissime Trinitatis, je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Leži na Dolenjskem, blizu Šentjerneja. Kartuzijanski red je nastal v 11. stoletju v Franciji. Od tod se je že v srednjem veku razširil tudi na slovenska tla, kjer so nastale štiri kartuzije. Pleterje so izmed njih najmlajša. Ustanovil jo je celjski grof Herman II. leta 1403. Danes so Pleterje edina živa kartuzija v slovanskem svetu. Kartuzijani združujejo samotarsko življenje z občestvenim. Bivajo v med seboj ločenih celicah, ki jih zapuščajo le trikrat na dan za skupno bogoslužje. V svojih celicah so zaposleni z molitvijo, s premišljevanjem ter z intelektualnim in ročnim delom. Poleg patrov, ki živijo v strožji samoti in so vsi duhovniki, so še bratje laiki, ki skrbijo za obratovanje samostana na gmotnem področju. Ob nedeljah in večjih praznikih se menihi večkrat srečujejo pri bogoslužju, v obednici ter skupnem razvedrilu. Enkrat tedensko pa hodijo na daljše sprehode v okolici. Skupno bogoslužje je v latinščini in je vedno peto. Pri tem uporabljajo starodavne gregorijanske napeve brez instrumentalne spremljave. Kartuzijanski red je eden redkih katoliških meniških redov, kjer se je način življenja do danes ohranil brez bistvene spremembe. Danes živi po svetu približno 350 kartuzijanov v 21 samostanih. Kartuzijani so skupnost samotarjev, kjer menihi v samoti in molku posvečajo hoji za Kristusom. Zato je večji del samostana v klavzuri – nedostopen javnosti. Za obiskovalce je odprta stara gotska cerkev iz leta 1406 , kjer je na ogled multivizija o življenju menihov ter kulturnozgodovinskih zanimivostih kartuzije. Na ogled je tudi samostanski muzej na prostem, ki predstavlja staro tradicionalno kmečko domačijo iz leta 1833. Za pohodnike je urejena Pleterska pot, ki ima tri dele in vas sprva vodi skozi gozd, nato se vzpne med vinograde na Pleterski hrib ter zaključi z ogledom muzeja na prostem. Ob samostanskem drevoredu stoji geološki steber, kjer so na enem mestu zbrane različne kamnine Dolenjske, ki so nastajale milijone let in predstavljajo del geološke dediščine, ki služi v učno-vzgojne namene. Zanimiv obisk Dolenjske, za vso družino!

Jurjeva domačija je muzej na prostem, ki je od leta 2000 kulturno etnološki spomenik lokalnega pomena in ena od najzanimivejših kulturnih znamenitosti v občini Trebnje iz sredine 18. stoletja. Obsega pritlično, delno zidano in delno leseno stanovanjsko hišo, s črno kuhinjo, hišo, kamro in štibelcem, vsi ti prostori pa imajo tudi dobro ohranjeno notranjo opremo. Ohranjeni so tudi svinjaki, kašča, vodnjak ter pod. Domačija se nahaja v naselju Občine, v občini Trebnje in vabi na prijeten, poučen izlet za vso družino.

Grad Rajhenburg, pozidan na razglednem kopastem skalnem pomolu nad izlivom potoka Brestanica v reko Savo, je eden najpomembnejših grajenih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem. V letih od 1131 do 1147 ga je pozidal salzburški nadškof Konrad I. S stavbo in pripadajočim posestvom so upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu – Rajhenburški. Po izumrtju rodbine, ki je skozi stoletja prerasla v vplivno družino z viteškim nazivom, so številni lastniki stavbi dodajali nove elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so grad Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan. Trapisti so, kot prvi proizvajalci na Slovenskem, že leta 1896 začeli industrijsko proizvajati kakovostne čokoladne izdelke in likerje, ki so jih prodajali po celi Evropi. Samostan je deloval do okupacije aprila 1941, ko je nemška nacistična oblast v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila največje taborišče za izgon Slovencev. Od leta 1968 pa je grad namenjen predvsem muzejski in prireditveni dejavnosti.

Ob sprehodu skozi grajsko stavbo si lahko ogledamo stalne razstave:
Stavbni razvoj in prenova gradu Rajhenburg; Slovenski izgnanci 1941–1945; Trapisti v Rajhenburgu; Primož Kozmus, Odličja; Brestaniške miniature; Grajsko pohištvo 18. in 19. stoletja iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije; Jože Ciuha, Podobe časa; Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948–1966.

Grad ima ohranjeni kar dve kapeli: romansko iz 12. in gotsko iz 16. stoletja, kar je velika posebnost v celotnem srednjeevropskem prostoru. Renesančni bivalni del z razkošno dvorano zaključuje bogato poslikana soba s freskami, ki predstavlja redek primer profanega stenskega slikarstva na Slovenskem iz obdobja 16. stoletja. Prirejajo tudi raznovrstne kulturne dogodke (koncerti, gledališke predstave, predavanja ipd.) in občasne razstave dopolnjujejo raznolike ob-razstavne dejavnosti in predvsem za mlade obiskovalce oblikovane ustvarjalne delavnice. Skrbno je urejeno tudi predgradje z obnovljenim mostovžem in zeliščnim vrtom. Muzejska trgovina ponuja številne lokalne proizvode in brestaniško čokolado. Esence čokolade pa prežemajo grajsko stavbo na vsakoletnem Rajhenburškem dnevu čokolade in likerjev. V grajsko kavarno in slaščičarno vabita kava in izvrstno pecivo.

Zelo zanimiv obisk Posavja za vso družino, za otroke pa je še posebej veličastna proizvodnja čokoladnih izdelkov!

Kostel je drugi največji grajski kompleks v Sloveniji, ob katerem je še vedno živo naselje. Grad Kostel je prvič izpričan leta 1336. Skozi Kostel je vodila ena izmed glavnih vpadnih poti Turkov, ki pa so grad zadeli le enkrat. Leta 1809 so ga porušili francoski vojaki, njegova obnova pa poteka šele zadnja leta. V bližini gradu ne spreglejte znamenitosti gavge, le nekaj kilometrov oddaljene pa so zanimive naravne znamenitosti Kurja glavica, Hribska stena in slap Nežica, katerega prameni ob obilnejšem deževju segajo prav do glavne ceste. Obnovljeni kal – lokva v vasici Ajbelj pa velja za izjemno zapuščino prednikov. Zanimiv izlet za vso družino.

Grad Brežice gospoduje na pomolu nad levim bregom Save. V virih je prvič omenjen l. 1249.  Renesančno trdnjavsko zasnovo sestavljajo štirje trakti, ki obrobljajo notranje dvorišče. Notranjost gradu je razkošna baročna rezidenca. Le delno ohranjeno opremo in detajle je grad dobil v času Attemsov. Baročno predelavo s konca 17. in začetka 18. stoletja je nadgradila razkošna poslikava, posebej v največji posvetni baročni dvorani z zrcalnim stropom pri nas (Frančišek Karel Remb, 1699). Okrašena dvorana z ohranjenimi dvojnimi stopnišči ob straneh je najbolj kakovostno poslikan ohranjen posvetni baročni prostor v Sloveniji. S freskami sta okrašena še dvoramno stopnišče (Herkulova zgodba) ter kapela (Poveličanje križa). V gradu je lokalni muzej z različnimi zbirkami (arheologija, etnologija, kmečki upori, NOB, Galerija Frana Stiplovška). Grad Brežice je vreden ogleda, zato se odpravite na družinski izlet v Brežice z okolico.

Frančiškanski samostan Novo mesto s svojo več kot 500-letno zgodovino skriva v svojih nedrjih knjižno gradivo, ki se je skozi stoletja nabiralo in pokriva različna področja. Knjižnica velja za najstarejšo novomeško knjižnico. Za skupine in posameznike je možen ogled dela knjižnice in predstavitev nekaterih zanimivosti. Poleg knjižnice vam pokažemo tudi vrt, cerkev, križni hodnik in staro samostansko obednico. Predstavitev je primerna za različne starostne skupine (šolarji, dijaki, študenti, del. kolektivi, upokojenci, …).Poučen izlet za vso družino!

Z obiskom domačije Cvitkovič se boste preselili v čas, ko ljudje niso tako hiteli kot danes. Vrnili se boste nekaj desetletij nazaj. Spoznali boste predelavo lanu, popestreno z ogledom dejavnosti in izdelkov, ki so vsaki belokranjski hiši dajali domačnost in toplino. Naučili se boste tudi pisanja belokranjskih pisanic, ki slovijo daleč po svetu in so najbolj značilne prav za kraj Adlešiči. Izdelujejo: prte, otirače, torbice, mošnjičke, zavese, knjižna kazala in druge izdelke, ki jih krasimo z belokranjskim tkaničenjem, slovenskim narodnim vezom, čipko, ažurom in druge izdelke iz naravnih materialov. Izdelki imajo certifikat kakovosti domače obrti.

ZOO park Rožman je manjši, prijazen in odprt park do vseh obiskovalcev. V parku omogočajo zelo neposreden stik ljudi in živali, s tem pa tudi mnogo boljše spoznavanje in predstavitev živali, kar pomeni zanimivo destinacijo za družinski izlet. Na željo obiskovalcev nudijo voden ogled z dodatnimi informacijami, saj ima vsaka žival svojo zgodbo.

Želite spoznati življenje v Beli krajeni? Privoščite si družinski izlet v Belokranjski muzej v metliškem gradu, kjer je na ogled razstava o življenju v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja. Pod njegovo okrilje spadajo še Spominska zbirka Otona Župančiča na Vinici, Krajevna muzejska zbirka Semič in Galerija Kambič v  Metliki.

V Živalskem vrtu Ljubljana si lahko ogledate domorodne in tujerodne živali v naravnem okolju krajinskega parka Tivoli - Rožnik - Šišenski hrib. V živalskem vrtu prevladujejo sesalci in ptiči, gojijo pa tudi plazilce, dvoživke in nekaj vrst žuželk, pajkov in polžev. Skupaj 500 osebkov + žuželke, ki jih uvrščamo v 119 vrst in 14 pasem.
V ZOO Ljubljana organizirajo pestro paleto »dogodivščin z živalmi«, na katerih lahko nekatere živali pobožate, druge opazujete in izveste o njih marsikaj zanimivega. Ne zamudite hranjenja morskega leva, slona, medveda in drugih živali, ki jih hranijo po ustaljenem urniku. Na voljo pa so tudi različni programi, kot so praznovanje rojstnega dne, počitnice, nočno vodenje, taborjenje, oskrbnik za en dan, kuponi za hranjenje živali in srečanje z oskrbnikom idr. To je zmeraj nepozabni družinski izlet!

Banova domačija se nahaja v vasi Artiče in datira okoli leta 1780. Gospodarsko poslopje je sestavljeno iz petih delov, zgrajenih v daljših časovnih zamikih. Zato je ta domačija z vidika etnologije edinstven in originalen primer zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine teh krajev. Če se odločite za družinski izlet na domačijo, si lahko ogledate obnovljeno hišo, gospodarsko poslopje, svinjake s svinjsko kuhinjo, vinski hram z vinogradom, čebelnjak, koruznjak, sušilnico za sadje, zasajen sadovnjak s starimi sortami sadja in obnovljeno mlako. Zbrano in razstavljeno je že preko 400 raznih orodij, ki omogočajo izvirne predstavitve delovnih običajev iz preteklosti.  Banova domačija  je tudi izhodiščna točka za rekreativce, ki se odpravijo na pohod po zanimivi in lepi Artiški sadjarski pešpoti, ali pa s kolesom po kolesarski poti.

Grad Žovnek stoji na vzpetini nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč. Nekoč eden največjih gradov na Slovenskem je dobil ime po svobodnih gospodih Žovneških, poznejših Celjskih grofih. Žovneško jezero je umetno zajezeno akumulacijsko jezero, ki se nahaja v občini Braslovče. Površina jezera je 49 ha, povprečna globina jezera pa 7 m. V prvi vrsti je bilo načrtovano zaradi poplavne varnosti. Služi tudi kot vir namakalne vode in gojišče rib. V bližini si lahko ogledate Ekomuzej hmeljarstva, Grajsko vas in Trg Braslovče. Je lep celodnevni izlet za družine z otroci.

Žička kartuzija iz leta 1165,  nahaja se v dolini sv. Janeza pri Slovenskih Konjicah, je edinstven pomnik zgodovine življenja menihov. Bratovski samostan je razpadel v 18. stoletju, ostale pa so meniške hišice, obednica, kuhinja in redovna cerkev. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških rokopisov in skoraj 100 fragmentov.  Razstava je na ogled v prenovljenih prostorih Žičke kartuzije. Med obzidjem pa se skriva tudi lončarsko - slikarski atelje, kjer praktično prikazujejo oblikovanje različnih izdelkov iz gline. V starih obokanih kleteh kartuzijanskega samostana Žiče zorijo konjiške penine. Če se odločite za izlet v Žičko kartuzijo, se lahko sprehodite po urejenih zeliščnih vrtovih, obiščete Zeliščarico Viva Sana, ki med svojimi zidovi skriva zakladnico zeliščnih napitkov in zdravilnih pripravkov, ali eno najstarejših še delujočih gostiln Gastuž. Poleti preverite, kdaj v tem čarobnem ambientu prirejajo koncerte. Posamezni obiskovalci si Žičko kartuzijo lahko samostojno ogledajo s pomočjo avdiovodnikov. Zanimiv izlet za vso družino!

Velenjski grad je eden najlepše ohranjenih gradov v Sloveniji. V zgodovinskih virih se prvič omenja leta 1270. Njegovi prvi lastniki in graditelji so bili gospodje Kunšperški, sledili so jim njihovi sorodniki gospodje Ptujski, nato je postal last družine Liechtensteinskih. Potem je pogosto menjaval lastnike. Družina Wagen von Wagensberg je v 16. stoletju stavbo popolnoma prenovila: napol trdnjavsko zasnovani grad je spremenila v renesančno rezidenco. Med pomembnejše lastnike sodita konec 19. stoletja še Karl in Bianca Adamovich. Zadnji lastnik gradu, grof Coronnini-Kromberg, ga je uporabljal le kot poletno rezidenco do leta 1943, ko so ga po kapitulaciji Italije Nemci kot italijanskega državljana izgnali iz Velenja. Po 2. svetovni vojni je grad prešel v last splošnega družbenega premoženja. V njem so uredili stanovanja, veliko notranje opreme je bilo uničene in stavbi je grozil propad. Leta 1957 je velenjski premogovnik na gradu ustanovil Muzej slovenskih premogovnikov. Postopoma so v njem začeli urejati prve zbirke, hkrati se je začela intenzivna sanacija stavbe. Zanimiv družinski izlet!

Tehniški muzej Slovenije ima več kot 6000 m² razstavnih površin v kartuzijanskem samostanu Bistra v Bistri pri Vrhniki. Na ogled ponuja zanimive stalne zbirke s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike. Organizira tudi različne dogodke, eksperimente, delavnice. To je lahko zelo poučen, tudi zabaven izlet za vso družino!

Slovenski etnografski muzej je muzej »o ljudeh, za ljudi«, muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. Ponuja lepo priložnost za družinski izlet, ki vas bo popeljal v tradicionalno kulturo na Slovenskem in ponekod na tujem. Je osrednji etnološki muzej s slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami s področja materialne, socialne in duhovne kulture skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje.

Prek letnega cikla razstav in drugih prireditev - slovenskih (zamejskih, izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih, bogatih izobraževalnih programov in publikacij predstavlja in sporoča védenja o tradicijski kulturi na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta; o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o neoprijemljivi dediščini znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti v slovenskem etničnem prostoru, v diaspori in drugod.

Za otroke in odrasle v ateljejih pripravljajo raznovrstne delavnice, kjer se lahko poučite o tradicionalnih slovenskih obrteh in tudi sami izdelate katerega od izdelkov.

Samostan v Stični je najstarejši in edini še delujoči cistercijanski samostan na Slovenskem in obenem eden največjih kulturnih, sakralnih in arhitekturnih spomenikov pri nas. Njegovi začetki segajo v leto 1132, v čas romanike. Samostan je kmalu postal versko, cerkveno, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane Stiške rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja. V Stični je leta 1428 nastal za slovensko slovstvo pomemben Stiški rokopis, eden prvih pisnih spomenikov v slovenščini. Vse do danes je ohranjeno najstarejše jedro samostana, ki ga tvorita križni hodnik in redovna cerkev. V času reform Jožefa II. leta 1784 je bil samostan razpuščen. Po 114 letih, leta 1898, so se beli menihi vrnili v Stično. Stična je znova verski in odličen kulturni center z zbirko verskega muzeja. V muzeju sta predstavljena zgodovina krščanstva v Sloveniji in razvoj cistercijanov, posebej je postavljena kulturnozgodovinska zbirka. Obiskovalci si radi ogledajo galerijo slikarja patra Gabrijela Humka in spominsko razstavo patra in zeliščarja Simona Ašiča. Odpravite se na izobraževalni družinski izlet.

Stari grad Celje vam kot najstarejši slovenski srednjeveški grad ponuja vse za izlet. Poleg obiska Friderikovega stolpa in Barbarinega kotička je tu še kulinarično doživetje v Kavarni Veronika. Za popestritev  izleta ob sobotah in nedeljah nudi še animacijski program. Živa zgodovina, kjer se obiskovalci lahko mečujete z vitezi, streljate z lokom in se učite raznovrstnih srednjeveških trikov. Mlajši otroci se bodo na delavnici naučili veliko o srednjeveški kulturi in se ob tem zelo zabavali. Spoznajte tudi Celjske grofe in se spustite v svet mitov in legend. Odličen izlet za vso družino!