Nad Kotljami je na Preškem vrhu Prežihova bajta, ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 – 1950). Bajta je značilna koroška stavba malega kmeta »bajtlerja«, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti, o Prežihovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Prežihova bajta je tudi etnografsko zanimiva. Prislonjena je ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celo hotuljsko kotlino na vzhodni in na košato Uršljo goro na južni strani. Notranja razporeditev prostorov hiše in »štiblca« je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja bajta vzporedni tip kmečkega doma, tudi stanovanjski in gospodarski objekti so prilagojeni velikosti zemljišča. Prežihovo bajto so kupili Kuharjevi leta 1911. Od tod je torej odhajal mladi Voranc v svet in sem se je vračal. Tu se je skrival s svojimi somišljeniki med obema svetovnima vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne vojne romale njegove misli, ko je moral biti brezdomec v mnogih tujih deželah. Tu so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust. Tik nad Prežihovo bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast Prežihov spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič.
Prežihova bajta nas s svojo zunanjo podobo in notranjo urejenostjo seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov, s tem pa nam pomaga vsaj posredno spoznavati tudi Prežihovo človeško podobo in svet njegove literature.