Družinski izleti, dogodki za otroke, nagradne igre, izleti po Sloveniji

728x90_11.jpg

Poiščite svoj izlet

Čas

Tag

Category

Ljubitelji slovenskih filmov, ali veste, kje je Muzej slovenskih filmskih igralcev? Domuje v Divači v prenovljeni Škrateljnovi domačiji, ki je primer tradicionalne kraške arhitekture iz 17. stoletja. Muzejski kompleks je sestavljen iz treh arhitekturnih sklopov. V nekdanjem bivalnem delu, Škrateljnovi hiši, je razstava o prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, rojeni v Divači. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je zasijala na evropskem in svetovnem filmskem nebu. V nekdanji štali s senikom pa se boste srečali s slovenskimi filmskimi igralci iz celotnega obdobja slovenskega celovečernega filma – od leta 1931 naprej. Na enem mestu torej zgodba slovenskega filma z najbolj popularnimi obrazi. Pa seveda z muzealijami, vizualnim materialom in odlomki iz filmov. Nekdanji hram s skednjem je preoblikovan v multimedijsko dvorano, kjer potekajo delavnice, predavanja in projekcije filmov. Vse tri objekte povezuje veliko notranje dvorišče - borjač, kjer v poletnih mesecih predvajajo filme v letnem kinu. Otroci se lahko udeležijo poletnih ustvarjalnih tematskih delavnic, ki so namenjene osnovnošolcem, srednješolcem in tudi mlajšim, ki skozi igro spoznavajo svet filma.

Objavljeno v Obalno-kraška

Občina Osilnica je po številu prebivalstva najmanjša občina v Sloveniji. Leži v osrčju neokrnjenega gozda, nedaleč od izvira reke Kolpe. Preden se pričnemo spuščati v osilniško dolino, prevozimo cestni prelaz Strma Reber, ki je z najvišjo nadmorsko višino 993 m in 19 serpentinami poimenovan tudi »mali Vršič«. Predstavlja zanimiv izziv najbolj vzdržljivim kolesarjem, obenem pa je zaradi svojih ekstremnih ovinkov tudi priljubljena destinacija mnogih skejtarskih navdušencev z vsega sveta, ki cesto zavzamejo vsako leto na vrhuncu poletja, ko tam poteka tekmovanje longboardarjev. S ceste se odpira tudi čudovit razgled na okoliške hribe, ki vabijo pohodnike in ljubitelje narave. V Osilnici, poimenovani tudi deželi Petra Klepca, se Hotel Kovač ponaša z edinim Spa&Welness centrom na Kočevskem, za rekreacijo pa poskrbijo v športnem centru Kovač, kjer imajo adrenalinski park, teniško igrišče, lokostrelski poligon, paintball, igrišče za odbojko, nudijo pa tudi izlete z rafti ali kanuji in še mnogo več. Nekaj za vse člane družine!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Kočevje obstaja že vsaj od leta 1363, ko je bilo pod imenom Gottsche prvič omenjeno. Od takrat se je njegova podoba večkrat spremenila. Neprestano so ga napadali in pustošili Turki, ki so ga v 15. stoletju popolnoma požgali. Takrat je zrasel na novo ob reki Rinži, kjer stoji še danes. Kljub temu, da je bilo mesto po 2. svetovni vojni eno najbolj porušenih mest, bombardirano je bilo kar dvaindvajsetkrat, lahko v Kočevju najdemo številne zanimive stavbe. Ogledate si jih lahko na vodenem ogledu mesta, ki so ga poimenovali kar »Sprehod po Kočevju« in vključuje 23 zgodovinsko najzanimivejših stavb ter 2 mostova. Na »sprehodu« boste spoznali kje v Kočevju je kratek čas živel kaplan Franc Seliški Finžgar, kje je odraščala Ela Peroci, ali je most pri župnijski cerkvi res Karlov most ter številne druge zanimive zgodbe. Zanimive dogodivščine po Kočevju vabijo vso družino na izlet!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Največji slovenski pesnik je otroštvo preživel v Vrbi, majhni vasi na Gorenjskem, v kmečki hiši iz 16. stoletja. Veža, hiša in kamra še danes kažejo takšno kot jo je poznal pesnik, posebno zanimiva je črna kuhinja, ki predstavlja srce starih kmečkih domačij. V nekdanji žitnici sta dragocena knjižna zbirka in stalna razstava o življenju Franceta Prešerna. Prisluhnite zgodbam iz Prešernovega otroštva, odkrijte kako so domači klicali pesnika v mladih letih in spoznajte kraje, ki so navdihovali našega velikega poeta. Vodeni ogledi po Prešernovi rojstni hiši so lahko prilagojeni šolskim skupinam, manjšim družbam ali posameznikom in družinam.

Objavljeno v Gorenjska

Arhitekt Jože Plečnik se je leta 1921 naselil v pritlični trnovski hiši na Karunovi 4, ki ji je v letih 1923–25 na zahodni strani dozidal valjasti prizidek. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti živel odmaknjeno in samosvoje življenje. Odpravite se na arhitekturno avanturo in na vodenem ogledu ali delavnici spoznajte najslavnejšega slovenskega arhitekta, Jožeta Plečnika in njegova znamenita dela. V okrogli sobi v stolpu se boste seznanili z navihanim kužkom Sivkom, ki vam bo zaupal kakšno arhitektovo skrivnost, poduhali boste sestavino za mojstrov najljubši napitek, ki mu ga je pripravljala njegova gospodinja Urška, in spoznali zanimivosti, ki jih skrivata njegov prostrani vrt in skrivnostna hiša. Udeležite se lahko enega izmed javnih vodstev, ki potekajo vsako polno uro, družinskih delavnic v družbi žabice Ljubice ali posebnih družinskih vodstev, ki potekajo vsako drugo soboto v mesecu. Obisk Plečnikove hiše je odlična ideja za enodnevni družinski izlet, kjer lahko zraven pokukate še v skrie kotičke mesta Ljubljane.

Objavljeno v Osrednjeslovenska

Zbirka pesnika Otona Župančiča je postavljena v dveh prostorih v pritličju hiše, ki je zrasla na pogorišču Župančičeve domačije v Vinici. Na razstavi se obiskovalci s fotografijami in dokumentarnim gradivom najprej seznanijo s pesnikovo družino, njegovim otroštvom in mladostjo. Tu je predstavljeno tudi kulturno in socialno okolje, v katerem je odraščal, zlasti je poudarjen problem izseljevanja v Beli krajini. Temu v naslednji sobi sledi kronološki pregled Župančičevega literarnega dela in drugega ustvarjanja, pregled izdanih in prevedenih del ter njegovih prevodov tujih del. Zelo poučno za vso družino!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Muzej na prostem Pleterje je živa domačija iz leta 1833. Dom leži v prelepi dolini izpod Gorjancev, kjer v tišini še danes živi duh preteklosti naših prednikov. V objemu pravljičnega gozda stojijo lesene hiške krite s slamo, katere dopolnjujejo številni gospodarski objekti. Ob mladih vrbah, ki nagibajo svoje veje in skrivnostno zakrivajo  malo posest se vije žuboreči potok. Tukaj je življenje še vedno živahno in pestro. Številne živali pozdravljajo biskovalce, ki prihajajo, da bi odkrili delček tistih vrednot, katere so danes že skoraj pozabljene ali izgubljene. Muzej na prostem Pleterje je izjemen biser v prikazu ljudskega stavbarstva na Dolenjskem. Kegljevičeva hiša iz leta 1833 je ena izmed zadnjih ohranjenih hiš z delujočo črno kuhinjo na Slovenskem. Baničeva hiša je deloma ohranjena in opremljena v nekdanji podobi, deloma pa prenovljena za potrebe sprejema gostov muzeja in samostana. Tu je predstavljena lončarska obrt, ki je značilna za to območje Slovenije. Lončarske izdelke je moč̌ kupiti v trgovini, kjer najdete še marsikateri za Dolenjsko značilen izdelek domače obrti. Poleg hiš stojijo še dvojni kozolec toplar, svinjaki, pod oziroma gospodarska stavba, namenjena mlatvi žita in spravilu sena, sušilnica za sadje in lan, vodnjak in stranišče »na štrbunk«. Obisk muzeja je lahko nepozaben izlet za vso družino.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Kostanjevica na Krki je najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest, hkrati pa najstarejše na Dolenjskem. Je pravi čudež narave in popolnoma upravičeno nosi polno ime Kostanjevica na Krki, saj se stari del mesta nahaja na otoku v meandru reke Krke. Prvič je bila omenjena leta 1220 kot sedež župnije, mestne pravice pa je dobila leta 1252. Mestna struktura z dvema paralelnima ulicama, se je ohranila vse do danes, ko je kraj razglašen za kulturni spomenik prve kategorije in v celoti zaščiten. Zaradi pogostih poplav v preteklosti se je mesta oprijelo ime "dolenjske Benetke", tako da je bilo gibanje po mestu mogoče le s čolni. Na približno 500 metrov dolgi in 200 metrov široki otok vodita dva večja lesena mostova, namenjena prometu, poleg tega je čez Krko speljan še Tercialski most, ki ga uporabljajo le pešci. Na skrajni severni strani otoka, ločena od strnjenega niza hiš, se bohoti župna cerkev sv. Jakoba, ki je bila zgrajena v XIII. stoletju kot del utrdbenega sistema ob severnem mostu, v času največjega blagostanja Kostanjevice na Krki. Na južnem delu otoka stoji dragocen sakralni spomenik, podružnična cerkev sv. Miklavža, sicer pa ima mesto še več elementov sakralne dediščine. Kostanjevica na Krki je živo mesto na otoku, s svojo bogato zgodovino, arhitekturo in lepoto privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Največ se jih odloči za ogled kulturne dediščine, in sicer Galerije Božidarja Jakca, ki se nahaja v prekrasni stavbi bivšega cistercijanskega samostana, ki je bil ustanovljen leta 1234 ter tamkajšnje Forma vive, kjer je mogoče videti značilne skulpture iz avtohtonega krakovskega hrastovega lesa. Zanimiv je tudi ogled Lamutovega likovnega salona Galerije Božidarja Jakca in Gorjupove zbirke Galerije Božidarja Jakca v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa. Nepozaben je ogled Kostanjeviške jame, ki je v celoti malo daljša od dveh kilometrov, za obiskovalce pa je urejenih 300 metrov poti, kjer je napeljana električna razsvetljava. Za ljubitelje prvinske narave je obvezen ogled Krakovskega gozda. V osrčju gozda je ohranjen 40,5 ha velik, od leta 1952 zavarovan sekundarni pragozd. Hrastova drevesa so stara od 300 let in visoka do 40 metrov. Prelep kraj za družinski izlet.

Objavljeno v Posavska

Kartuzijanski samostan Pleterje, latinsko Domus sanctissime Trinitatis, je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Leži na Dolenjskem, blizu Šentjerneja. Kartuzijanski red je nastal v 11. stoletju v Franciji. Od tod se je že v srednjem veku razširil tudi na slovenska tla, kjer so nastale štiri kartuzije. Pleterje so izmed njih najmlajša. Ustanovil jo je celjski grof Herman II. leta 1403. Danes so Pleterje edina živa kartuzija v slovanskem svetu. Kartuzijani združujejo samotarsko življenje z občestvenim. Bivajo v med seboj ločenih celicah, ki jih zapuščajo le trikrat na dan za skupno bogoslužje. V svojih celicah so zaposleni z molitvijo, s premišljevanjem ter z intelektualnim in ročnim delom. Poleg patrov, ki živijo v strožji samoti in so vsi duhovniki, so še bratje laiki, ki skrbijo za obratovanje samostana na gmotnem področju. Ob nedeljah in večjih praznikih se menihi večkrat srečujejo pri bogoslužju, v obednici ter skupnem razvedrilu. Enkrat tedensko pa hodijo na daljše sprehode v okolici. Skupno bogoslužje je v latinščini in je vedno peto. Pri tem uporabljajo starodavne gregorijanske napeve brez instrumentalne spremljave. Kartuzijanski red je eden redkih katoliških meniških redov, kjer se je način življenja do danes ohranil brez bistvene spremembe. Danes živi po svetu približno 350 kartuzijanov v 21 samostanih. Kartuzijani so skupnost samotarjev, kjer menihi v samoti in molku posvečajo hoji za Kristusom. Zato je večji del samostana v klavzuri – nedostopen javnosti. Za obiskovalce je odprta stara gotska cerkev iz leta 1406 , kjer je na ogled multivizija o življenju menihov ter kulturnozgodovinskih zanimivostih kartuzije. Na ogled je tudi samostanski muzej na prostem, ki predstavlja staro tradicionalno kmečko domačijo iz leta 1833. Za pohodnike je urejena Pleterska pot, ki ima tri dele in vas sprva vodi skozi gozd, nato se vzpne med vinograde na Pleterski hrib ter zaključi z ogledom muzeja na prostem. Ob samostanskem drevoredu stoji geološki steber, kjer so na enem mestu zbrane različne kamnine Dolenjske, ki so nastajale milijone let in predstavljajo del geološke dediščine, ki služi v učno-vzgojne namene. Zanimiv obisk Dolenjske, za vso družino!

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Jurjeva domačija je muzej na prostem, ki je od leta 2000 kulturno etnološki spomenik lokalnega pomena in ena od najzanimivejših kulturnih znamenitosti v občini Trebnje iz sredine 18. stoletja. Obsega pritlično, delno zidano in delno leseno stanovanjsko hišo, s črno kuhinjo, hišo, kamro in štibelcem, vsi ti prostori pa imajo tudi dobro ohranjeno notranjo opremo. Ohranjeni so tudi svinjaki, kašča, vodnjak ter pod. Domačija se nahaja v naselju Občine, v občini Trebnje in vabi na prijeten, poučen izlet za vso družino.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Kostel je drugi največji grajski kompleks v Sloveniji, ob katerem je še vedno živo naselje. Grad Kostel je prvič izpričan leta 1336. Skozi Kostel je vodila ena izmed glavnih vpadnih poti Turkov, ki pa so grad zadeli le enkrat. Leta 1809 so ga porušili francoski vojaki, njegova obnova pa poteka šele zadnja leta. V bližini gradu ne spreglejte znamenitosti gavge, le nekaj kilometrov oddaljene pa so zanimive naravne znamenitosti Kurja glavica, Hribska stena in slap Nežica, katerega prameni ob obilnejšem deževju segajo prav do glavne ceste. Obnovljeni kal – lokva v vasici Ajbelj pa velja za izjemno zapuščino prednikov. Zanimiv izlet za vso družino.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Z obiskom domačije Cvitkovič se boste preselili v čas, ko ljudje niso tako hiteli kot danes. Vrnili se boste nekaj desetletij nazaj. Spoznali boste predelavo lanu, popestreno z ogledom dejavnosti in izdelkov, ki so vsaki belokranjski hiši dajali domačnost in toplino. Naučili se boste tudi pisanja belokranjskih pisanic, ki slovijo daleč po svetu in so najbolj značilne prav za kraj Adlešiči. Izdelujejo: prte, otirače, torbice, mošnjičke, zavese, knjižna kazala in druge izdelke, ki jih krasimo z belokranjskim tkaničenjem, slovenskim narodnim vezom, čipko, ažurom in druge izdelke iz naravnih materialov. Izdelki imajo certifikat kakovosti domače obrti.

Objavljeno v Jugovzhodna Slovenija

Banova domačija se nahaja v vasi Artiče in datira okoli leta 1780. Gospodarsko poslopje je sestavljeno iz petih delov, zgrajenih v daljših časovnih zamikih. Zato je ta domačija z vidika etnologije edinstven in originalen primer zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine teh krajev. Če se odločite za družinski izlet na domačijo, si lahko ogledate obnovljeno hišo, gospodarsko poslopje, svinjake s svinjsko kuhinjo, vinski hram z vinogradom, čebelnjak, koruznjak, sušilnico za sadje, zasajen sadovnjak s starimi sortami sadja in obnovljeno mlako. Zbrano in razstavljeno je že preko 400 raznih orodij, ki omogočajo izvirne predstavitve delovnih običajev iz preteklosti.  Banova domačija  je tudi izhodiščna točka za rekreativce, ki se odpravijo na pohod po zanimivi in lepi Artiški sadjarski pešpoti, ali pa s kolesom po kolesarski poti.

Objavljeno v Posavska

Ob koncu mlajše kamene dobe,to je pred približno 5000 leti pred Kristusom, je bila jama zelo povezana z ljudmi, ki so živeli v njeni okolici. V njej so pokopavali trupla, ki so jih samo položili na tla, da strohnijo. Pridali so jim nakit, orodje in orožje.V glinasto posodo so jim darovali hranokot popotnico za v onostranstvo: ječmen, pšenico, bob, grah in kose mesa domačih in divjih živali. Kurili so tudi ogenj, saj so arheologi odkrili oglje in ostanke pepela. Vsi obredi, ki so jih opravljali ob pogrebih, so bili povezani z njihovim verovanjem. Zanimiv izlet za družine, ki iščejo ideje za zgodovinski izlet.

Objavljeno v Posavska

Grad Žovnek stoji na vzpetini nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč. Nekoč eden največjih gradov na Slovenskem je dobil ime po svobodnih gospodih Žovneških, poznejših Celjskih grofih. Žovneško jezero je umetno zajezeno akumulacijsko jezero, ki se nahaja v občini Braslovče. Površina jezera je 49 ha, povprečna globina jezera pa 7 m. V prvi vrsti je bilo načrtovano zaradi poplavne varnosti. Služi tudi kot vir namakalne vode in gojišče rib. V bližini si lahko ogledate Ekomuzej hmeljarstva, Grajsko vas in Trg Braslovče. Je lep celodnevni izlet za družine z otroci.

Objavljeno v Savinjska

Žička kartuzija iz leta 1165,  nahaja se v dolini sv. Janeza pri Slovenskih Konjicah, je edinstven pomnik zgodovine življenja menihov. Bratovski samostan je razpadel v 18. stoletju, ostale pa so meniške hišice, obednica, kuhinja in redovna cerkev. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških rokopisov in skoraj 100 fragmentov.  Razstava je na ogled v prenovljenih prostorih Žičke kartuzije. Med obzidjem pa se skriva tudi lončarsko - slikarski atelje, kjer praktično prikazujejo oblikovanje različnih izdelkov iz gline. V starih obokanih kleteh kartuzijanskega samostana Žiče zorijo konjiške penine. Če se odločite za izlet v Žičko kartuzijo, se lahko sprehodite po urejenih zeliščnih vrtovih, obiščete Zeliščarico Viva Sana, ki med svojimi zidovi skriva zakladnico zeliščnih napitkov in zdravilnih pripravkov, ali eno najstarejših še delujočih gostiln Gastuž. Poleti preverite, kdaj v tem čarobnem ambientu prirejajo koncerte. Posamezni obiskovalci si Žičko kartuzijo lahko samostojno ogledajo s pomočjo avdiovodnikov. Zanimiv izlet za vso družino!

Objavljeno v Savinjska

Velenjski grad je eden najlepše ohranjenih gradov v Sloveniji. V zgodovinskih virih se prvič omenja leta 1270. Njegovi prvi lastniki in graditelji so bili gospodje Kunšperški, sledili so jim njihovi sorodniki gospodje Ptujski, nato je postal last družine Liechtensteinskih. Potem je pogosto menjaval lastnike. Družina Wagen von Wagensberg je v 16. stoletju stavbo popolnoma prenovila: napol trdnjavsko zasnovani grad je spremenila v renesančno rezidenco. Med pomembnejše lastnike sodita konec 19. stoletja še Karl in Bianca Adamovich. Zadnji lastnik gradu, grof Coronnini-Kromberg, ga je uporabljal le kot poletno rezidenco do leta 1943, ko so ga po kapitulaciji Italije Nemci kot italijanskega državljana izgnali iz Velenja. Po 2. svetovni vojni je grad prešel v last splošnega družbenega premoženja. V njem so uredili stanovanja, veliko notranje opreme je bilo uničene in stavbi je grozil propad. Leta 1957 je velenjski premogovnik na gradu ustanovil Muzej slovenskih premogovnikov. Postopoma so v njem začeli urejati prve zbirke, hkrati se je začela intenzivna sanacija stavbe. Zanimiv družinski izlet!

Objavljeno v Savinjska

Slovenski etnografski muzej je muzej »o ljudeh, za ljudi«, muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. Ponuja lepo priložnost za družinski izlet, ki vas bo popeljal v tradicionalno kulturo na Slovenskem in ponekod na tujem. Je osrednji etnološki muzej s slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami s področja materialne, socialne in duhovne kulture skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje.

Prek letnega cikla razstav in drugih prireditev - slovenskih (zamejskih, izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih, bogatih izobraževalnih programov in publikacij predstavlja in sporoča védenja o tradicijski kulturi na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta; o materialni kulturni dediščini vsakdanjih in prazničnih načinov življenja ter o neoprijemljivi dediščini znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti v slovenskem etničnem prostoru, v diaspori in drugod.

Za otroke in odrasle v ateljejih pripravljajo raznovrstne delavnice, kjer se lahko poučite o tradicionalnih slovenskih obrteh in tudi sami izdelate katerega od izdelkov.

Objavljeno v Osrednjeslovenska

Stari grad Celje vam kot najstarejši slovenski srednjeveški grad ponuja vse za izlet. Poleg obiska Friderikovega stolpa in Barbarinega kotička je tu še kulinarično doživetje v Kavarni Veronika. Za popestritev  izleta ob sobotah in nedeljah nudi še animacijski program. Živa zgodovina, kjer se obiskovalci lahko mečujete z vitezi, streljate z lokom in se učite raznovrstnih srednjeveških trikov. Mlajši otroci se bodo na delavnici naučili veliko o srednjeveški kulturi in se ob tem zelo zabavali. Spoznajte tudi Celjske grofe in se spustite v svet mitov in legend. Odličen izlet za vso družino!

Objavljeno v Savinjska

V vasi Uniše pri Ponikvi se je leta 1800 rodil blaženi Anton Martin Slomšek. Njegova rojstna hiša, ki predstavlja tudi primer hiše bogatega kmeta iz začetka 19. stoletja, je obnovljena in na ogled obiskovalcem skozi vse leto. V njej je prikazana življenjska pot velikega duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od njegovega zgodnjega otroštva prek odločitve za duhovniški poklic in škofovske službe pa vse do beatifikacije leta 1999. Posebno sobo, tako imenovano sobo svetništva, je poslikal Ivo Kisovec. Na Ponikvi si lahko ogledate še baročno cerkev sv. Martina, v bližini je tudi rastišče velikonočnice, zaščitene cvetlice, ki cveti zgodaj spomladi.

Objavljeno v Savinjska

Mestni muzej Ljubljana se nahaja (domuje, ima sedež) v Turjaški palači, ki je arhitekturni spomenik in hrani večtisočletno kulturno dediščino ljubljanskega prostora. Ta zajema preteklost od 4500 stare prazgodovinske koliščarske naselbine do današnje privlačne prestolnice Slovenije, od antičnega mesta Emona do nastajanja sedanjega gospodarskega, političnega, upravnega in ustvarjalnega središča. Poslanstvo Mestnega muzeja Ljubljana je evidentiranje, dokumentiranje, konzerviranje, proučevanje in prezentiranje premične kulturne dediščine na področju ljubljanske regije. Muzejska zbirka obsega preko 200.000 enot muzealij, ki pokrivajo več tisočletjih dediščine ljubljanskega prostora. Sem sodi tudi izjemna najdba najstarejšega lesenega kolesa z leseno osjo na svetu ter okoli 40.000 leta stara lesena puščica. V Mestnem muzeju Ljubljana si lahko ogledate interaktivno in tematsko zasnovano stalno razstavo o zgodovini Ljubljane in njenih prebivalcih, ali pa muzej obiščete zaradi aktualnih občasnih razstav.V muzeju se srečujejo obiskovalci najrazličnejših dogodkov, namenjenih odraslim, družinam in šolskim skupinam. Predavanja, okrogle mize, projekcije, vodstva, delavnice, tečaji, koncerti in druge prireditve pa so prilagojene različnim potrebam in željam obiskovalcev.V Mestnem muzeju prirejajo zabavne in poučne družinske sobote. Zato se na nepozaben izlet odpravite kar v Mestni muzej Ljubljana.

Objavljeno v Osrednjeslovenska

V rojstni hiši prvega velikega slovenskega pripovednika Josipa Jurčiča na Muljavi lahko doživite pestrost kulturne dediščine in pristnost kmečke arhitekture. Hišo je leta 1826 postavil pisateljev ded in do danes ni bila predelana. Njen talni načrt je značilen za osrednjo slovensko kmečko hišo 19. stoletja. Sestavlja jo pet opremljenih prostorov: veža s črno kuhinjo in ognjiščem, »hiša«, »kamra« in na drugi strani veže »štiblc« in klet. Na severni strani pa je podaljšana za majhen hlev, nad katerim je bil včasih lesen skedenj. Danes je na tem delu predstavljeno Jurčičevo življenje in delo. Slovenski etnografski muzej je v letih med 1966 in 1979 domačijo dopolnil z dodatnimi objekti: čebelnjakom, kaščo in sušilnico za lan. Ob gozdiču je postavil leseno bajto - Krjavljevo kočo.

 

Za Jurčičevo domačijo je čudovit naraven amfiteater, kjer domača gledališka skupina tradicionalno uprizarja Jurčičeva dela. Poučen in zanimiv družinski izlet!

Objavljeno v Osrednjeslovenska

Slovenski pisatelj Ivan Cankar (1876-1918) je izhajal iz revnih slojev, kar je med drugim tudi odločilno zaznamovalo njegov opus. Hiša, v kateri se je rodil, je bila lesena in krita s slamo. Potem ko je pogorela, so jo njeni novi lastniki leta 1880 prenovili in ji dali podobo, kakršno je ohranila do danes. Hiša, v kateri je muzej, posvečen pisatelju, s pohištvom in drugo opremo iz tistih časov ponazarja življenje družine Cankarjevih. Obisk Cankarjeve spominske hiše na Vrhniki  je poučen in zanimiv izlet za vso družino.

Objavljeno v Osrednjeslovenska

Pokrajinski muzej Celje je kulturna ustanova, ki evidentira, zbira, varuje, raziskuje in razstavlja materialno kulturno dediščino Celja in širše celjske regije od prazgodovine do 1. svetovne vojne. V muzeju je trenutno poleg domačih in gostujočih občasnih razstav urejenih še šest stalnih postavitev. V Stari grofiji, kjer je muzej po 2. svetovni vojni dobil razstavne prostore, so urejene štiri stalne postavitve: Kulturna in umetnostnozgodovinska zbirka, Lapidarij, Alma M. Karlin - Poti ter razstava Od gotike do historizma po korakih (za obiskovalce z okvaro vida). Ob 130 - letnici ustanovitve muzeja smo v prenovljenem Knežjem dvoru uredili še dve novi stalni postavitvi: in situ arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom in razstavo Grofje Celjski. Čez poletje v muzeju potekajo zanimive otroške in družinske delavnice.

Objavljeno v Savinjska

Fran Saleški Finžgar (1871 -1962) je dejal, da se mu je čut za pristen jezik oblikoval na domačem zapečku, od koder je poslušal pripovedi mož, ki so se v zimskih večerih zbirali v Dolenčevi kajži. Dolenčeva kajža – njegova rojstna hiša, je danes skupaj s kozolcem in skednjem muzej na prostem, ki prikazuje bivalno kulturo kajžarske družine in predstavlja zaokroženo celoto etnološke in kulturne dediščine. Stopite po stopnicah v nekdanje kletne prostore in skozi zapise in fotografije spoznajte Frana Saleškega Finžgarja tam, kjer se je vse začelo – v njegovi rojstni hiši. Zanimiv izlet za vso družino.

Objavljeno v Gorenjska

V Prešernovi hiši v Kranju, kjer je od jeseni leta 1846 pa do smrti 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren, je urejen spominski muzej s pesnikovimi originalnimi deli, dragocenimi zgodnjimi tiski in sobo, opremljeno z originalnim pohištvom. V tej sobi je sodobno postavljena stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje. Prešernov spominski muzej je vreden ogleda in zanimiv izlet za vso družino. Hiša je bila v muzej preurejena leta 1964 po načrtih arhitekta Toneta Bitenca. Na pročelju je spominska plošča, odkrita ob stoti obletnici pesnikovega rojstva. Hiša je sestavljena iz dveh delov, ki sta bila že v 17. stoletju združena najprej z lesenim in pozneje z zidanim arkadnim hodnikom. V pritličju so po zadnjih obnovitvenih delih ob dvestoletnici pesnikovega rojstva (leta 2000) odkrili poslikavo iz 19. stoletja. Tu prirejajo likovne razstave in manjše kulturne prireditve.

Objavljeno v Gorenjska

Otroški muzej deluje od leta 1995 in je za zdaj edini tak muzej v državi. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot iz sedanjosti, iz prazničnosti in tudi iz vsakdanjosti. Zbira, hrani, raziskuje in razstavlja slovensko premično kulturno dediščino. Ima dve zbirki, ki sta povezani z otrokom in njegovim življenjem. Skozi muzej vodi otroke Herman Lisjak, maskota muzeja, ki je prisoten vsepovsod: v razstavnih prostorih, na depoju, v igralnici, v galeriji, gledališču in v slaščičarni, in še kje. Otroški muzej Hermanov brlog z raznovrstnimi oblikami in metodami dela, ki so prilagojene različnim stopnjam, pomaga otrokom pri spoznavanju in razumevanju sveta. Zanimiv obisk in izlet za vso družino.

Objavljeno v Savinjska

Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine – OE Celje. V muzeju je poskrbljeno za organizirano vodenje, ob tem pa izvajajo zanimiv pedagoški program aktivnih etnoloških delavnic za mladino in odrasle, muzejske demonstracije in učne delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila:

 

  • peka kruha,
  • pletenje iz ličja in šibja,
  • ročno tkanje,
  • kovaštvo,
  • kamnoseštvo,
  • kuhanje in lupljenje vrbovega šibja,
  • velikonočne butare in košarice iz testa,
  • božične šprudle,
  • piščali iz lubja,
  • hoja na hoduljah,
Objavljeno v Savinjska

V kleti gostilne Lectar v Radovljici vas bo očarala pristna delavnica lectovih srčkov in drugih izdelkov iz medenega kruha. Tamkajšnja lectarija je živi muzej, v katerem si lahko ogledate način izdelovanja teh tradicionalnih slovenskih darilc. Prva lectarska delavnica, medičarstvo in svečarstvo, je bila v hiši že leta 1766, leta 1822 so lastniki odprli še gostilno, ki je zaradi obrti dobila ime Pri Lectarju. Lectarstvo je pozneje v hiši zamrlo, ohranila pa se je gostilna in ime. V obokanih prostorih Lectarjeve kleti so lastniki gostilne leta 2006 ponovno uredili lectarsko delavnico. Privoščite si prav poseben izlet in jo obiščite.

Objavljeno v Gorenjska

Kozjanski park, ki je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in neokrnjene narave, lahko spoznate po svojih željah: izlet lahko vključuje pešpoti, naravne lepote, oglede travniških sadovnjakov, suhih travnikov, srednjeveške trge, gradove, stare mline, romarske cerkve in še marsikaj. Lahko pa se  pridružite različnim aktivnosti v organizaciji parka, najavljenih na spletni strani. Izlet za vso družino!

Objavljeno v Savinjska

V 14. in 15. stoletju je grad služil kot rezidenca grofov in knezov Celjskih. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga po ukazu cesarice Marije Terezije preuredili v vojašnico. Knežji dvorec je zelo znana znamenitost Celjske kotline. Pod zgradbo Knežjega dvorca se nahaja znano starodavno mesto Celeia, mesto pod mestom. Je največje arheološko najdbišče tega starodavnega rimskega mesta. Družine lahko v prekrasnem Knežjem dvorcu občudujejo različne razstave. Od razstave Celjskih grofov, do kaligrafske razstave, kjer se lahko tudi sami pomerite v kaligrafiji, najdete nekaj za vsakogar.

Objavljeno v Savinjska

Grad Podsreda se nahaja na severnem pobočju Orlice, na nadmorski višini 475 m. Prvič je bil omenjen l. 1213 (Castrum Herberch). S severne strani gradu se obiskovalcu razprostre lep pogled na srednjeveški trg Podsreda, dolini Bistrice in Sotle ter Hrvaško Zagorje. Sodi med najpomembnejše objekte romanske arhitekture na Slovenskem, saj je njegovo srednjeveško jedro skozi stoletja ostalo skoraj neokrnjeno. Mogočen stolp je urejen kot razstavišče, delno skrita je še romanska kapela z apsido. Sondiranja so odkrila romanske bifore, klesane okvire oken in vrat, skromne ostanke poslikav in renesančne dozidave. Pritlične ali polkletne sobe služijo za razstavo stekla. Popularna je grajska kuhinja z velikim ognjiščem na desni strani vhodne veže. V nadstropju, ki je dostopno po različnih stopniščih, so v prezentiranih prostorih pogoste priložnostne razstave. V večji opaženi dvorani se, posebej poleti, vrstijo koncerti.

Objavljeno v Savinjska

Grad Lemberg, zgrajen v 13. stoletju, je eden najpomembnjejših in tudi najredkejših ostankov gradov v Celjski kotlini. Njegova veličastna zunanja arhitektura je nastala v razcvetu srednjeveške grajske arhitekture. Na gradu Turistično društvo Nova Cerkev organizira kulturno družabno nedeljsko grajsko popldne, ki je prav poseben izlet za družine. Za datum preverite na spletni strani turističnega društva.

Objavljeno v Savinjska

V zasebnem čebelarsko-kmečkem muzeju vas bodo popeljali po zgodovini razvoja čebelarstva. Ogledate si lahko različne predmete, ki so jih nekoč uporabljali čebelarji za pridobivanje medu. Z razstavljenimi predmeti, kot so lončeno posodje in drugi uporabni predmeti ter čevljarski pripomočki, se predstavlja tudi tradicija življenja nekoč. Skozi sobe v obnovljeni stari hiši vas bo skozi čas vodila bogata zbirka čebelarstva in kmečkega orodja. Svoj izlet lahko zaključite z obiskom v lični prodajalni, kjer se lahko kupijo različne vrste domačega medu, propolis, cvetni prah, medeno žganje in izdelki iz čebeljega voska.

Objavljeno v Gorenjska

Čebelarski muzej v prvem nadstropju Radovljiške graščine je nedvomno najbogatejši muzej, ki  prikazuje večstoletno in svetovno znano tradicijo čebelarstva v Sloveniji. Privoščite si družinski izlet in odletite v svet kranjske sivke, spoznajte zgodovino čebelarjenja in občudujte raznovrstne panjske končnice. Zbirko Čebelarskega muzeja sestavljajo tri ključne teme, ki zaznamujejo naše čebelarjenje: zgodovina čebelarjenja na Slovenskem s svetovno znanimi čebelarji, poslikane panjske končnice in avtohtona rasa čebele, kranjska sivka. Obisk Čebelarskega muzeja lahko končate ob ogledu dokumentarnega filma o kranjski sivki oziroma kranjski čebeli, avtohtoni slovenski rasi čebele.

Objavljeno v Gorenjska

Iznad gladine Blejskega jezera se dviga edini pravi otok v Sloveniji, ki vabi na enkraten družinski izlet. Otok je imel verjetno že v prazgodovini poseben pomen, slovansko svetišče na njem pa je opeval sam Prešeren. Na otok je mogoče priti s pletno, posebnim čolnom s streho, ki ga tradicionalno izdelujejo domačini. Ta čoln, ki ga upravlja en veslač z dvema vesloma, je znan le na Bledu. Na ploščadi na vrhu otoka je starejša, baročno preoblečena srednjeveška cerkev s posebej stoječim zvonikom z baročni kapo in nekaj pomožnih zgradb. Proštija je na otoku stala že v 17. stoletju, kaplanija sto let kasneje. Posebej znamenito je v baroku zasnovano kamnito stopnišče z 99 stopnicami na južni strani otoka. Cerkev je redno oskrbovana in odprta.

Objavljeno v Gorenjska

Nad Kotljami je na Preškem vrhu Prežihova bajta, ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 – 1950). Bajta je značilna koroška stavba malega kmeta »bajtlerja«, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti, o Prežihovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju. Prežihova bajta je tudi etnografsko zanimiva. Prislonjena je ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celo hotuljsko kotlino na vzhodni in na košato Uršljo goro na južni strani. Notranja razporeditev prostorov hiše in »štiblca« je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja bajta vzporedni tip kmečkega doma, tudi stanovanjski in gospodarski objekti so prilagojeni velikosti zemljišča. Prežihovo bajto so kupili Kuharjevi leta 1911. Od tod je torej odhajal mladi Voranc v svet in sem se je vračal. Tu se je skrival s svojimi somišljeniki med obema svetovnima vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne vojne romale njegove misli, ko je moral biti brezdomec v mnogih tujih deželah. Tu so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust. Tik nad Prežihovo bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast Prežihov spomenik, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič.
Prežihova bajta nas s svojo zunanjo podobo in notranjo urejenostjo seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov, s tem pa nam pomaga vsaj posredno spoznavati tudi Prežihovo človeško podobo in svet njegove literature.

Objavljeno v Koroška

Ste bili že na družinskem izletu v ribiškem muzeju? V neposredni bližini Dravograda ob reki Dravi je v prostorih doma Koroške ribiške družine urejen ribiški muzej. V njem so predstavljeni zgodovina Koroške ribiške družine, vse tri koroške reke, Drava, Mislinja in Meža, zgodovina ribištva in ribogojstva. Poudarjena je tudi današnja vloga ribičev pri ohranjanju narave, predvsem obrežij rek in rečnih strug. Poleg raznovrstnih pripomočkov, ki so jih v preteklosti pri ribolovu uporabljali ribiči, je razstavljenih tudi petindvajset prepariranih ribjih vrst z ustreznimi opisi, ki predstavljajo skoraj večino sladkovodnih rib, ki živijo v koroških in tudi slovenskih tekočih vodah. Ribiški dom leži tik ob reki Dravi v neposredni bližini elektrarne Dravograd ter ostankov nekdanjega železniškega mostu, ki je bil zgrajen leta 1863. Poučen izlet za vso družino!

Objavljeno v Koroška

Vas kdaj zamika družinski izlet v kaj čarobnega in pravljičnega? Obisk pravljične vasi med dvema čarobnima gorama – Uršljo goro in Peco je prava izbira. Skrivna vasica med gozdovi in travniki zaživi, ko kraj obišče sedem rodov pravljičnih bitij: škrati, čarovnice, leškirji, žalžene, leški orli, pegasti konj in velikani ajdi. Dobrodošli majhni in veliki otroci! Obisk Pravljične vasi Leše je zmeraj nepozaben izlet za vso družino.

Objavljeno v Koroška

V vasi Kal je kamnoseštvo prisotno že več kot 300 let. Domačini so uredili Kamnoseško učno pot, ki zajema dva kamnoloma, apnenico, staro kamnoseško delavnico, cerkev sv. Jerneja, Jerčinovo in Šobčevo domačijo, okolje kapelice in znamenja ter štirno. Blizu vasi, pod Osojnico, se nahajata dva kamnoloma, Hrvatov in Avscov preht, od katerih je prvi opuščen, slednjega pa uporabljajo še danes. V preteklosti so ravno kamnolomi narekovali razvoj vasi. Enega vrhuncev kamnoseške dejavnosti preteklih časov predstavlja vodni zbiralnik iz druge polovice 19. stoletja, ki mu v vasi rečejo štirna. Skoraj pravilne krožne oblike, grajen iz klesanih kamnitih rezanih blokov v gornjem premeru meri kar 17 metrov, v globino pa 9 metrov, je edinstveni tovrstni primerek ljudske gradnje v Sloveniji. Sprehajalna pot, na kateri boste obiskali devet točk, traja dve uri in pol. Poučen družinski izlet v osrčju Krasa.

Objavljeno v Primorsko-notranjska
300x250_2.jpg

Regije Slovenije

Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Posavska Jugovzhodna Slovenija Primorsko-notranjska Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Obalno-kraška

Novice

Prijavite se na Izletko Izletkove e-novice na tej povezavi.